Logo

Krvava dvajsetletnica samostojnosti

Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v Kremlju gostil beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. Posvetili so se carinski uniji, predhodnici Evrazijske unije.


 

Cilj nove unije je povezati ves postsovjetski prostor, ki se je 20 let po razpadu Sovjetske zveze znašel pred velikimi preizkušnjami. Po množičnih opozicijskih protestih v Rusiji so nasilni protesti konec tedna izbruhnili še v Kazahstanu. Šestnajstmilijonski Kazahstan je zaradi bogatih nahajališč nafte in plina najhitreje rastoče gospodarstvo Srednje Azije in poleg Rusije najuspešnejša nekdanja sovjetska republika. Ob 20-letnici samostojnosti, ki so jo praznovali 16. decembra, so imeli kar precej razlogov za slavje. Zasenčili so ga nasilni protesti delavcev v naftni industriji v regiji Mangistau na jugozahodu države, kjer načrpajo kar 25 odstotkov vse kazahstanske nafte. Protesti so v državnem energetskem podjetju Kazmunajgaz izbruhnili že spomladi, na njih pa so zaposleni zahtevali izplačilo dodatka za delo v tveganih razmerah. Kar 1300 delavcev je namesto poviška dobilo odpoved. Delavska vstaja, ki je izbruhnila na praznik neodvisnosti, je torej tlela skoraj pol leta.

Izredne razmere

V mestu Žanajozen je zagorelo v hotelu, županovem uradu, poslopju vladajoče stranke Nur Otan in na sedežu naftnega podjetja Uzenmunajgaz, potem pa so se delavci spravili nad policijo, ki je odgovorila z orožjem. Po uradnih podatkih je bilo ubitih 15 protestnikov, po neuradnih precej več, kar 86 jih je bilo ranjenih. »Nihče ni dal izrecnega ukaza, da je treba streljati, ampak se je vsak policist za to odločil sam. Niso imeli druge izbire,« je uporabo strelnega orožja branil notranji minister Kalmukambet Kasimov.

Predsednik Nazarbajev, ki je na čelu države še iz sovjetskih časov, je v mestu razglasil 20-dnevne izredne razmere, omejili so gibanje, blokirali telefonske in internetne linije, prepovedali pa so tudi uporabo kamer in diktafonov, kar je že sprožilo oster odziv borcev za človekove pravice. »Kazahstanska oblast je dolžna v Žanajozenu vzpostaviti red, ne sme pa omejevati svobode informacij,« je bila v pogovoru za radio Svoboda kritična sodelavka Human Rights Watcha Mihra Rittmann. Policija je bila menda nasilna tako s priprtimi protestniki kakor z novinarji.

Kazahstan je kljub nespoštovanju človekovih pravic in medijske svobode lani kot prva država postsovjetskega prostranstva predsedoval Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Zaradi neusmiljenega obračuna s protestniki so ga prvi kritizirali prav pri Ovseju. »Vsaka akcija, s katero poskušajo varnostne sile omejiti množico, mora biti proporcionalna in v skladu z mednarodnimi človekoljubnimi standardi,« je poudaril predsedujoči, litovski zunanji minister Audronius Ažubalis. Kazahstansko predsedovanje Ovseju je bilo predvsem zasluga premišljene propagandne kampanje, za katero so kazahstanske oblasti namenile na milijone evrov, na službe za stike z javnostjo pa so se obrnile tudi tokrat, ko si hočejo pred mednarodno skupnostjo povrniti ugled.

Nazarbajev pred najhujšo preizkušnjo

Včeraj so se v Kazahstanu končale štiridnevne slovesnosti ob prazniku neodvisnosti, protesti pa so se razširili tudi na druga mesta v regiji Mangistau. »Nobenih pravic nimamo. Z nami ravnajo kakor z živino,« je povedal Ruslan Šakimov, nekdanji uslužbenec naftnega podjetja Karažanbasmunaj iz mesta Šetpe. Solidarnost z ubitimi delavci je izrazilo več tisoč demonstrantov.

Nazarbajev, ki so mu leta 2007 s spremembami ustave omogočili neomejeno število predsedniških mandatov, lani pa je dobil še naziv vodja naroda, kar mu omogoča dosmrtni veto na vse zakone v državi in dosmrtno imuniteto pred sodnim pregonom, v svoji vladavini nikoli ni dopuščal znamenj nezadovoljstva, ki so bila precej redka in maloštevilna. Zdaj je pred največjo preizkušnjo v svoji politični karieri, saj se je v zadnjih mesecih poleg nezadovoljstva delavskega razreda okrepilo še nasilje islamskih skrajnežev, zaradi česar druge največje nekdanje sovjetske republike poleg Rusije ni več mogoče imenovati »otok stabilnosti« v Srednji Aziji.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

20/12/2011 clanek-1941418.md

Priporočam