Pomrznjeno okno tradicionalne ruske koče, ki ga je na platno naslikal ruski premier Vladimir Putin, so na sobotni dražbi v Sankt Peterburgu prodali za rekordnih 1,1 milijona ameriških dolarjev. Denar bodo namenili v dobrodelne namene. Prav v času, ko so v Sankt Peterburgu višali stave za Putinovo prvo umetniško delo, je ruski premier za pogajalsko mizo sedel z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko. Nekaj čez polnoč sta vendarle rešila problem zmrzali, ki je na oknih evropskih domov nastala zaradi pretrganih dobav ruskega zemeljskega plina....
Pomrznjeno okno tradicionalne ruske koče, ki ga je na platno naslikal ruski premier Vladimir Putin, so na sobotni dražbi v Sankt Peterburgu prodali za rekordnih 1,1 milijona ameriških dolarjev. Denar bodo namenili v dobrodelne namene.
Prav v času, ko so v Sankt Peterburgu višali stave za Putinovo prvo umetniško delo, je ruski premier za pogajalsko mizo sedel z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko. Nekaj čez polnoč sta vendarle rešila problem zmrzali, ki je na oknih evropskih domov nastala zaradi pretrganih dobav ruskega zemeljskega plina. Dogovorila sta se, da je za Ukrajino nepreklicno konec »dobrodelnih cen« zemeljskega plina in največja evropska država bo za plin že letos plačevala le petino manj od evropskih porabnikov, leta 2010 bo cenovno povsem izenačena s članicami Evropske unije. Sporazum bo najverjetneje podpisan še danes, ko naj bi proti Evropi stekla tudi prva pošiljka modre energije v zadnjih dvanajstih dneh.
Rusija je dosegla svoj glavni cilj. Od Ukrajine je iztržila višje cene plina, kar je v tem trenutku zanjo izjemno pomembno. Zaradi skokovitega padca cen nafte, ki naj bi jim najpozneje v šestih mesecih sledil še padec cen plina, se je namreč znašla v globoki gospodarski krizi, v kateri ji pride prav vsaka kopejka. Hkrati pa jo je zmaga drago stala, saj je zaradi plinskega spora izgubila več kot 1,1 milijarde dolarjev proračunskih prihodkov – še več pa ugleda.
Velike izgube je med obiskom v Dresdnu odkritosrčno priznal tudi Putin, ki je sicer v sporu precej pridobil. V trenutku, ko je z Ukrajino dosegel dogovor, je namreč dokončno utrdil svoj položaj prvega človeka Rusije. Dodatne politične točke mu zdaj pridejo zelo prav, saj ga je pred kratkim doletela prva kritika, ki jo je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izrekel zaradi vladnih ukrepov za zajezitev gospodarske krize. S kritiko, ki je bila izjemno previdna, je Medvedjev prvič v svojem mandatu poskušal stopiti iz mentorjeve sence. Pogorel je na celi črti, saj se njegovemu vabilu k udeležbi na plinskem vrhu v Moskvi ni odzval niti en predsednik ali premier držav članic Evropske unije, kar je zanj velik osebni poraz.
Tokrat je Bruselj presenetljivo vztrajal pri enotnem stališču in krivdi obeh držav, s čimer se je izognil dolgotrajni zameri tako Moskve kakor Kijeva. Kot kaže, se je Evropa v hladnem januarju tudi dokončno prebudila iz globoke ruske plinske omame; začela je razmišljati o novih dobaviteljih energentov, plinskih poteh in alternativnih virih energije. Zaradi vsega naštetega je Unija največja zmagovalka plinske vojne, čeprav so nekatera evropska podjetja v njej utrpela precejšnje izgube.
Za največjega poraženca plinske odisejade lahko brez slabe vesti razglasimo Ukrajino, ki je kljub domnevno polnim plinskim skladiščem popustila prva in izgubila največ. Tako bo plin že letos kupovala po precej višji ceni, evropske transportne tarife pa bo od Rusije začela pobirati šele leta 2010, ko naj bi se svetovna gospodarska kriza že začela umirjati.
V osebnem smislu je največji poraženec ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, ki ga po plinskem sporu v domovini podpirajo le še trije odstotki državljanov. Pravzaprav ga je Timošenkova v trenutku, ko je razpletla plinski klobčič, spremenila v pravo politično truplo. Glavne žrtve novih notranjepolitičnih trenj v Ukrajini, ki se je zaradi gospodarske krize znašla na robu bankrota, bodo spet predvsem navadni ljudje. Če bodo Timošenkovi v domovini postfestum odrekli mandat za sklenitev dogovora – za to je sicer malo verjetnosti, ni pa povsem izključeno –, bodo še naprej zmrzovala tudi okna evropskih domov.