Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na včerajšnji novoletni tiskovni konferenci predstavil dosežke ruske diplomacije v preteklem letu, ki ga je po njegovih besedah zanamovala predvsem gospodarska kriza, zaradi katere je ponekod prišlo celo do bolj aktivnega sodelovanja. Ocenil je, da je leto zaznamovala krepitev multipolarnosti. Ta trend se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu, ki po njegovi napovedi ne bo preprosto. Mednarodna skupnost se bo morala še naprej ukvarjati s problemi, kakor sta jedrski Iran in Severna Koreja, vojni v Afganistanu pa ni videti konca.
Od naše dopisnice
Lavrov je na novinarska vprašanja odgovarjal več kot poldrugo uro. Obdelal je aktualne teme z domala vseh koncev sveta. Za Slovenijo je trenutno najpomembnejši vidik sodelovanja z Rusijo plinski projekt Južni tok, v katerega je vstopila konec prejšnjega leta. Vodja ruske diplomacije se je dotaknil tudi tega vprašanja:»Južni tok napreduje in vse več vprašanj je pozitivno rešenih. Pomembno je, da bo vsaka sodelujoča država mogla uresničiti svoje gospodarske interese in dosegla energetsko varnost.«
Vse večja ameriška vojaška navzočnost na Haitiju ga niti najmanj ne skrbi: »Naj si to želimo ali ne, v številnih humanitarnih krizah pomaga vojska, ker je to hitreje in bolj učinkovito, poleg tega včasih ni drugi možnosti. Upam, da države, ki so vpletene v humanitarno operacijo, nimajo drugih ciljev od pomoči prebivalcem Haitija in državi, ki to obupno potrebujejo.«
Mirna kri glede patriotov pri Kaliningradu
Vznemirile ga niso niti napovedi, da bodo ZDA na Poljskem namestile protiraketni obrambni sistem patriot, ki bo stal tik ob meji z rusko eksklavo Kaliningrad. »Gre za dvostransko vprašanje med Poljsko in ZDA, partnericama v Natu. Edino, kar nas moti, je občutek, da se je Poljska odločila narediti nekaj proti Rusiji.« Tako je posredno zanikal medijske navedbe, da naj bi ruska vojska v odgovor na to okrepila baltsko floto in jo opremila tudi z raketami dolgega dosega. Pred njim je to že javno zanikalo rusko obrambno ministrstvo.
Kar zadeva novi sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki naj bi nadomestil Start 1, katerega veljavnost se je iztekla 5. decembra, je bil prvi ruski diplomat izjemno optimističen. »Upam, da bodo preostala vprašanja rešili takoj, ko se bo začel nov krog pogajanj, kar se bo zgodilo v začetku februarja,« je napovedal datum, kar se je v preteklosti že večkrat pokazalo za napako.
Glede predsedniških volitev v Ukrajini je izrazil prepričanje, da pomenijo otoplitev ukrajinsko-ruskih odnosov. »Po napovedih predsedniških kandidatov, ki se bosta pomerila v drugem krogu, je mogoče reči, da bodo naši odnosi postali bolj civilizirani in se bodo razvijali v smeri strateškega partnerstva, ne pa na podlagi ideologije.«
Na dolgo in široko je odgovarjal tudi na vprašanja srbskih novinarjev. Na izjavo hrvaškega predsednika Stjepana Mesića, da bi se odzval z vojsko, če bi premier Republike srbske Milorad Dodik razpisal referendum o odcepitvi od BiH, je dejal, »da Rusija zagovarja stališče, da morajo vse strani spoštovati daytonski sporazum«, izrazil pa je tudi zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na Kosovu. »Pravice Srbov so kratene. Kosovski Albanci in Priština poskušajo na vse načine ovirati misijo Združenih narodov, ki ima edina soglasje varnostnega sveta,« je pozval k pritisku na Prištino. Seveda je mislil predvsem na Združene države Amerike.