Polona Frelih, dopisnica

Del uradnih praznovanj v okviru leta rusko-nizozemskega prijateljstva so gostovanja ruskih umetnikov na Nizozemskem in obratno, zdaj pa jih je povsem zasenčilo pridržanje namestnika ruskega veleposlanika v Haagu Dmitrija Borodina. Nizozemska policija je menda vdrla v njegovo rezidenco, ga udarila z gumijevko, vklenila in odpeljala na policijsko postajo, kjer je preživel vso noč. Ruska državna televizija Rossija-24 ob sklicevanju na rusko ministrstvo za zunanje zadeve poroča, da je nizozemska policija od sosedov prejela prijavo zaradi domnevnega slabega ravnanja diplomata z njegovima dvema otrokoma. Incident je potrdila tudi tiskovna predstavnica nizozemske policije Ellen van Zijl, ki je bila pripravljena povedati le, »da je z ruskim diplomatom vse v najlepšem redu in da ni v bolnišnici«.

Precej redkobeseden je tudi Borodin, ki je po twitterju sporočil le, da se sam in njegovi otroci počutijo »dobro ter da incidenta ne bo komentiral, saj ne gre za zasebno zadevo«. Precej bolj zgovorni so bili v svojih obsodbah njegovi nadrejeni na ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so nizozemskemu veleposlaniku v Moskvi Ronu van Dartelu že izročili protestno noto. Z oceno, da gre za grobo kršenje ženevske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961, ki prepoveduje vdor v diplomatske rezidence, se je oglasil celo ruski predsednik Vladimir Putin. Zahteval je »pojasnila, opravičilo in kaznovanje odgovornih«.

Nizozemska se je včeraj dejansko opravičila in hkrati sprožila preiskavo o okoliščinah incidenta. Pridržanje ruskega diplomata ter nedavno zajetje Greenpeaceove ladje in 30 aktivistov so povezali tudi precej manj populistični opazovalci, med njimi urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov: »Med hladno vojno je bilo veliko podobnih incidentov s sovjetskimi diplomati na Zahodu. Govorili so, da gre za nesporazume, a je bilo vsem jasno, da je šlo za signal sovjetskim politikom.«

Usoda priprtih Greenpeaceovih aktivistov, obsojenih piratstva, za kar je zagroženih do 15 let zapora, je zelo negotova. Sodišče v Murmansku je zavrnilo zahtevo treh aktivistov – zdravnice Jekaterine Zaspi, tiskovnega predstavnika Greenpeacea Andreja Alahverdova ter fotografa Denisa Sinjaka – za izpustitev na podlagi varščine ali premestitev v domači zapor. »Obtoženi so za zločin, ki ga niso storili. So zaporniki vesti in zato odgovornost vsega sveta,« se je odzval izvršni direktor Greenpeacea Kumi Naidoo.

Konec tedna so protesti za njihovo izpustitev potekali po vsem svetu – tudi v Ljubljani –, nizozemska vlada pa je kot prva na svetu v imenu svojih državljanov proti Rusiji vložila tožbo na Mednarodnem tribunalu za pomorsko pravo v Hamburgu. »Počutimo se odgovorni za ladjo in njeno posadko, ki je plula pod nizozemsko zastavo,« je pojasnil nizozemski zunanji minister Frans Timmermans. Nizozemska vztraja, da je bila ladja v času zajetja v mednarodnih vodah, Rusija pa, da je plula v posebnem ruskem gospodarskem območju.

Pred nizozemskim veleposlaništvom v Moskvi so že v začetku leta protestniki obsodili trdosrčnost nizozemske oblasti, ki je opozicijskemu aktivistu in strokovnjaku skrivne tovarne za izdelavo raket Aleksandru Dolmatovu zavrnila prošnjo za politični azil, zato je v taborišču za deportacije v Rotterdamu storil samomor. Ruska oblast je od Nizozemcev resda terjala pojasnila, a ker je šlo za predstavnika opozicije, je tragična zgodba kmalu poniknila v pozabo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber