Tradicionalni teden visoke mode v Parizu je zasenčil škandal. Med modno revijo Nine Ricci je napol gola aktivistka iz ukrajinskega gibanja topless Femen napadla 18-letno manekenko Hollie-May Saker, ki jo primerjajo z vrhunsko manekenko Kate Moss. »Ta prasica je uničila moj nastop, sprehod po modni brvi. Svoje povešene joške mi je molila v obraz,« se je odzvala po Twitterju. Ni pa si vzela samo precejšnje svobode govora, ampak je ukrajinsko sekstremistko je udarila naravnost na gobec.
Polona Frelih, dopisnica
Ne vem, kaj si vi mislite o njenem ravnanju. Osebno se mi resda zdi precej vulgarno – kar seveda velja tudi za akcije Femen –, hkrati pa spontano, iskreno in zato po svoje razumljivo. Podobno razumljivo kot denimo brutalnost, s katero se je ruska oblast pretekli teden lotila aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so se med dramatično protestno akcijo v Barentsovem morju poskušali povzpeti na naftno ploščad ruskega plinskega monopolista Gazprom.
Tako pri gibanju Femen kot Greenpeaceu je šlo za nepovabljene goste. Ledolomilec Arctic Sunrise je na Arktiko priplul brez dovoljenja, okoljevarstveniki pa so prav tako brez dovoljenja splezali na naftno ploščad in tam razgrnili transparent z napisom Ne ubijte Arktike! V svojem bistvu se njihova akcija ni prav nič razlikovala od tresenja z golim oprsjem na modni brvi, kamor so se brez dovoljenja povzpele aktivistke Femena. Obakrat je bila v ospredju provokacija, ne pa vsebina, kar Greenpeaceu kot daleč najbolj spoštovani okoljevarstveni organizaciji na svetu ne more biti v čast.
Ruska oblast se je na vse skupaj odzvala zelo nespretno. Še posebej zato, ker je po svoji konstruktivni vlogi v sirski krizi in azilu za ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna v očeh mednarodne skupnosti in celo takšnih in drugačnih anarhističnih skupin pridobila precej ugleda. Zdaj je z eno samo potezo porušila vse. Zajela je kultno mavrično ladjo, ki je pred tem med svojimi aktivističnimi podvigi obplula tako rekoč ves svet, in nekaj aktivistov za dva meseca poslala v zapor. Obtoženi so piratstva, kar je celo ruski predsednik Vladimir Putin označil za absurd, kar nesporno tudi je. 227. člen ruskega kazenskega zakonika piratstvo opredeljuje kot zasedbo ladje z nasilnimi sredstvi s ciljem prilastitve tuje lastnine. Če so okoljevarstveni aktivisti pirati, potem ne vem, kaj so šele ruski oligarhi!
Striktni sadizem
Po drugi strani so aktivisti kršili zakon in ena temeljnih zakonitosti delovanja ruske oblasti je, da se bodo v vsakem primeru kot pijanec plota držali zakonov. Od striktnosti, ki občasno meji že na sadistično krutost, ne odstopajo že najmanj 500 let, s čimer bi moral biti seznanjen tudi Greenpeace. Verjetno je tudi bil, in so odgovorni namenoma izbrali akcijo, ki bo v liberalni skupnosti povzročila kar se da veliko histerije in s tem povečala ugled njihove organizacije. Niso se zmotili. Težava je, da je zaradi vsega hrupa o priprtih aktivistih razprava o globalnem segrevanju ozračja in okolju povsem pozabljena. Pa čeprav je bilo prav ozaveščanje o škodljivih vplivih črpanja nafte v deviških vodah Arktike glavni namen Greenpeaceove akcije.
Zlasti v Rusiji v zadnjih dneh govorijo samo še o fotografu Denisu Sinjaku, za katerega je sodišče v Murmansku prav tako odredilo dvomesečni pripor. Sodelavec tiskovnih agencij Reuters, Agence France - Press in številnih ruskih medijev že dve leti spremlja aktiviste Greenpeacea na njihovih podvigih, saj o njih pripravlja fotoreportažo pod naslovom Morski bojevniki. »Kriminalna dejavnost, zaradi katere so me posadili v zapor, se imenuje novinarstvo. Še naprej se bom ukvarjal z njim,« se je odzval na odločitev o priporu.
V znamenje solidarnosti so se številni ruski mediji v petek odpovedali objavi fotomateriala, kar dokazuje, da vsaj v Rusiji še obstaja novinarska solidarnost. Tudi zato bi se oblast že lahko naučila, da s predstavniki sedme sile ni dobro češenj zobati. Ker živimo v družbi spektakla, bodo v tej igri težko zmagali.