Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je potekalo v ruskem črnomorskem letovišču v Sočiju, ni prineslo dogovora o postavitvi skupnega evropskega protiraketnega ščita, kljub temu pa ruska stran ni postavila ultimata, s čimer so visoki ruski predstavniki grozili pred zasedanjem. Postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič predlagal na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani. V zavezništvu vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih protiraketnih ščitih in medsebojni izmenjavi informacij ter nasprotujejo sprejetju pravno zavezujočih zagotovil o skupnem razvoju jedrskega dežnika.
Od naše dopisnice
Po srečanju v Sočiju je bilo slišati veliko besed o napredku, ki ga ni bilo. Ruski predstavniki so od generalnega sekretarja zveze Nato Andersa Fogh Rasmussena še enkrat slišali, da ostajajo načrti o postavitvi delov jedrskega ščita na Poljskem in Češkem nespremenjeni. »Prepričan sem, da se bomo dogovorili o sodelovanju glede protiraketnega ščita. Upam, da se bomo prej kot v letu dni srečali na vrhunskem zasedanju Nata v Chicagu in dosegli dogovor na področju protiraketne obrambe. Treba je krepiti medsebojno partnerstvo in pot od Sočija nadaljevati do Chicaga. Od Lizbone smo naredili velik korak in od besed smo prešli h konkretnim dejanjem,« je izrazil upanje, da bo končni dogovor dosežen najpozneje v Chicagu, kjer bo maja 2012 hkrati z vrhunskim zasedanjem zveze Nato potekalo tudi vrhunsko zasedanje skupine G8.
Podobno optimistično je zvenel tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, za katerega so pred srečanjem napovedovali, da je pripravljen na oltarju protiraketnega ščita žrtvovati celo glavni zunanjepolitični dosežek svojega mandata – vnovičen zagon ameriško-ruskih odnosov. »Zasedanje sveta Nato-Rusija je prvič potekalo v Sočiju. Vreme je toplo in takšni morajo biti tudi odnosi.« Dodal je, da si napredek pri rešitvi vprašanj, »ki ne zadevajo samo Rusije in Združenih držav Amerike, ampak ves svet,« obeta od skorajšnjega obiska ameriškega predsednika Baracka Obame v Rusiji, kar je poudaril tudi v voščilu ob ameriškem dnevu neodvisnosti 4. julija.
Precej bolj odkrit je bil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dal vedeti, da bo Rusija vztrajala pri podpisu pravno zavezujočih garancij, v skladu s katerimi nobena članica sveta Nato-Rusija z dejavnostjo na področju jedrskega dežnika ne bo ogrožala obrambe drugih. Poudaril je, da Nato za Rusijo ne predstavlja grožnje, česar pa ni mogoče trditvi za protiraketni ščit: »Analiza, ki so jo izdelali pri generalnem štabu ruske vojske, kaže, da določene komponente ameriške in zdaj že natovske protiraketne obrambe v Evropi ter v bližini naših meja, predstavljajo grožnjo za naše strateške jedrske sile.«
Nova oboroževalna tekma?
Organizatorji so pred srečanjem razglašali, da so Rasmussena v Soči povabili, ker so pogajanja o protiraketnem ščitu dosegla mrtvo točko in ker hoče ruska stran sogovornikom postaviti zadnji ultimat. Po besedah ruskega veleposlanika pri zvezi Nato Dmitrija Rogozina, ki je tudi glavni pogajalec za protiraketni ščit, naj bi bil sestavljen iz treh točk. Kot prvo naj bi postavili sistem za nadzor zračnega prostora in vesolja, ki bo pod eno streho združil dosedanjo protizračno in protiraketno obrambo, na zahodnih mejah naj bi postavili jedrske konice kratkega dosega, ki bodo uperjene proti Evropi, pripravljeni pa so odstopiti tudi od novega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja Start, ki sta ga aprila podpisala Obama in Medvedjev. »To je stališče, ki ni odvisno od tega, kdo bo prihodnji ruski predsednik, in bi lahko v končni fazi pripeljalo tudi do nove oboroževalne tekme,« je neimenovani predstavnik ruske vlade napovedal za Kommersant.
Nesoglasja zaradi Libije
Brez napredka v zvezi s protiraketnim ščitom bo ogroženo tudi sodelovanje v boju proti terorizmu, piratstvu, trgovini z narkotiki v Afganistanu ter sodelovanju v spopadu z naravnimi in drugimi katastrofami, kar so glavna področja sodelovanja med Natom in Rusijo. Več pozornosti kot tem temam so v Sočiju namenili zavezniški vojaški operaciji v Libiji, kjer Rusija in zveza Nato prav tako ostajata vsaka na svojem bregu. Prejšnji teden je Rusijo še posebno vznemirila pošiljka orožja, ki jo je Francija namenila libijskim upornikom.
»Želimo, da se resolucijo VS OZN razume dobesedno, ne pa, da jo vsak razlaga po svoje. Vsaka pošiljka orožja je kršitev resolucije,« je Lavrov Nato obsodil manipuliranja z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov številka 1973, s katero so podprli omejeno vojaško posredovanje. »Orožje je bilo poslano kot del kampanje za zaščito civilistov. Za zdaj smo resolucijo uspešno uresničevali,« je Rasmussen ostal neomajen. Na pogovorih je sodeloval tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma, ki je v Rusijo pripotoval kot predstavnik Afriške unije, ki jo Rusija vidi kot glavno mirovno posrednico. V Libiji je tudi posebni odposlanec ruskega predsednika Mihail Margelov, ki se tam pogaja tako z libijskimi uporniki kot tudi z Gadafijevim režimom.
Polona Frelih