Moskva je eno redkih mest v Rusiji, ki ima dovolj denarja, da lahko vsaj malo podpira cvetočo umetniško sceno v mestu. Kljub temu pa natančnega podatka o številu ateljejev, ki delujejo v mestu, ne pozna nihče. Verjetno nekaj tisoč, je bil najpogostejši odgovor, ki smo ga dobili, ko smo zastavili to vprašanje, pri tem pa ni znano niti, koliko je zasebnih in koliko javnih.
V Sovjetskih časih je bilo področje umetnosti pokrito z ogromnimi nacionalnimi inštituti, med njimi je bil na primer Nacionalni center za sodobno umetnost, kjer pa so podpirali le umetnike, ki so ustrezali partijskemu videnju ustvarjalnosti.
Tudi danes ni dosti drugače. Da si pridobiš prostor za ustvarjanje, moraš pripadati sindikatu umetnikov. Za tako dodeljen umetniški studio največkrat tudi ni treba plačevati najemnine, a je treba ustvarjati t .i. »resnično estetiko«, kot se radi pošalijo tukajšnji umetniki. Znani imeni ruske avantgarde, Erik Bulatov in Oleg Vasiljev, sta si tako še pred kratkim delila delovni prostor in bila pri oblasteh uradno registrirana kot ilustratorja šolskih knjig.
Mladi umetniki se zato zatekajo predvsem k »skvotanju«. Tako večinoma ustvarjajo v zgradbah, ki so predvidene za rušenje in kjer napeljava na črno priključene elektrike poteka kar po stopnicah. Take ateljeje je precej težko najti, saj so umetniki, ki v njih ustvarjajo, zaradi pogostih obiskov policije in inšpektorjev do morebitnih obiskovalcev večinoma hudo sumničavi. Drugi del produkcije se je skoncentriral v večinoma zasebno financiranih centrih, ki gmotno in prostorsko spodbujajo obetavne ustvarjalce. Tak je bil v devetdesetih letih Sorosev center za sodobno umetnost, ki je pred leti po nekaterih ocenah omogočil izpeljavo 50 odstotkov vseh umetniških projektov v Rusiji. Center je moral žal leta 2000 zapreti svoja vrata.
Razlika med Rusijo in drugimi državami je morda prav v tem, da v Rusiji ni moderno postati umetnik. Moderno je postati poslovnež, športnik, mafijec ali pa obleči uniformo kakega pomembnega uradniškega mesta. V umetnost se tako podajo le najbolj željni izražanja. Čeprav se z umetnostjo tudi drugod po svetu ne da kar tako zaslužiti denarja, velja to za Rusijo še toliko bolj.