Logo

Mišek Miki, Jezus in sodobna Rusija

Moskva – Ruski hram razsvetljenstva – Muzej in informacijski center Andreja Saharova –, ki je dobil ime po aktivistu za demokracijo in človekove pravice, je spet na naslovnicah ruskih časopisov. V zvezi z udarno razstavo Prepovedana umetnost, zbirko umetnin zadnjih let, ki jih v drugih moskovskih galerijah niso hoteli postaviti na ogled, je namreč moskovsko tožilstvo uvedlo preiskavo zaradi netenja verskega sovraštva in žaljenja verskih čustev.


 

Od naše dopisnice

Levji delež je k temu vsekakor prispevala cerkev, ki je z upravo muzeja na bojni nogi že od razstave Previdno, religija! iz leta 2003; ta je hotela opozoriti na naraščanje verskega fundamentalizma v Rusiji. Zaradi spodbujanja verskega sovraštva so direktorja muzeja takrat obsodili na visoko denarno kazen, zdaj pa mu grozi celo kazen do štirih let ječe.

Rusko pravoslavno srenjo, ki ji ateisti in verske manjšine očitajo, da je njena represija enaka sovjetski propagandi, je najbolj razjezila podoba Miška Mikija z glavo Jezusa Kristusa. »To ni umetnost, ampak kriminal!« se je za umetnostnega kritika razglasila pravoslavna cerkev, fotografije razstavljenih del, objavljene v dnevniku Novije Izvestija, pa so zbudile zgražanje pri številnih Rusih.

Zaradi takšnih odzivov je uprava muzeja fotografije umetnin umaknila s svojih spletnih strani, da obiskovalcev muzeja ne bi po nepotrebnem vznemirjali, pa so sporne slike, fotografije in kipe razstavili za posebnim zidom; skozi majhne reže so si jih tako lahko ogledali le tisti, ki so to izrecno želeli. Poleg tega so mlajšim od 16 let ogled razstave prepovedali. »Zaradi vsega tega je treba napade cerkve ignorirati, saj je to predvsem nesprejemljivi poskus ideološkega diktata,« je duhovni pluralizem in sekularno državo branil direktor muzeja Jurij Samodurov, opozoril pa je tudi na problem cenzure in avtocenzure v sodobni ruski umetnosti.

V odprtem pismu je pozval tudi k javni razpravi o tem problemu. »Žal nihče v naši državi ne spremlja situacije tako, kakor so nad kratenjem človekovih pravic v času SZ bedeli pri Kroniki tekočih dogodkov (Hronika tekuših sobitij). Zdaj napadov cerkve na sekularno državo in zakonodaje ne spremlja nihče. Mislim da mora zato to vlogo prevzeti Center Andreja Saharova,« je na spletni strani centra zapisal Samodurov.

Muzej in razstavišče Andreja Saharova, sovjetskega disidenta in Nobelovega nagrajenca, so ustanovili zato, da bi namenom ohranjanja spomina na žrtve sovjetskega terorja. Na stalni razstavi z naslovom Totalitarna preteklost si je tako mogoče ogledati fotografije gulagov, Stalinovih dekretov, propagandno literaturo, pa tudi izseke iz življenja tistih, ki so nasprotovali rdečemu terorju in so bili zaradi svojega prepričanja obsojeni na trpljenje in smrt.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

20/6/2007 clanek-1227172.md

Priporočam