Moskva – Vladimir Putin, ki so mu po 99,5 odstotka preštetih glasov namerili 63,7-odstotno podporo, se je na prvi povolilni dan srečal s svojimi tekmeci. Zagotovil jim je, da bo od predsednika osrednje volilne komisije Čurova zahteval, naj razišče vse obtožbe o domnevnih volilnih nepravilnostih.
K temu so ga pozvali tudi mednarodni opazovalci, ki so bili v oceni šestih ruskih predsedniških volitev precej previdni. »Ruske volitve niso bile ne svobodne ne poštene in niso bile v skladu z rusko volilno zakonodajo in mednarodnimi volilnimi standardi,« so v svoji oceni zapisali pri neodvisni ruski organizacija za spremljanje volitev Golos. Po njihovem prepričanju je Putin dobil manj kot 51 odstotkov glasov, kar pomeni, da mu oporekajo zmago v prvem krogu. Precej manj neposredni so bili mednarodni opazovalci, ki so sporočili, »da je bilo štetje volilnih glasov slabo ali zelo slabo v kar 29 od 98 volilnih enot.«
Za najostrejšo oceno je poskrbel predstavnik parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Dejal je, da so bile volitve nepoštene, in dodal: »Smisel volitev je, da mora biti rezultat negotov do zadnjega trenutka. V Rusiji tega ni bilo.« Njegovo oceno sta ublažila predstavnika parlamentarne skupščine Sveta Evrope, danski diplomat Tiny Kox in predstavnica Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), švicarska diplomatka Heidi Tagliavini. Na vprašanje Dela, kako da so, denimo, volitve v Kazahstanu in Belorusiji označili za nesvobodne in nepoštene, v Rusiji pa se izogibajo takšnim klasifikacijam, in zakaj dvojni standardi, je Tagliavinijeva odgovorila le, »da so vsake volitve specifične in da volitev med seboj ne primerjajo.«
Kljub trudu evropskih opazovalcev, da bi bili v svoji oceni čim bolj tehnični in čim manj politični, jih je Čurov že označil za vohune. »Institut mednarodnega opazovanja je v številnih mednarodnih organizacijah postal pot za zbiranje političnih, včasih pa tudi vojaško političnih informacij,« je poudaril in pristavil, da se veča število mednarodnih opazovalcev, ki hočejo priti na »obmejna območja in v zaprte jedrske in raketne centre«.
Policisti in vojaki na vsakem koraku
Prvi dan po volitvah so se na moskovske ulice zgrnili tako Putinovi nasprotniki kot zagovorniki, še več pa je bilo pripadnikov policije in notranje vojske; teh je bilo menda več kot 40.000. Nebo je ves večer preletaval policijski helikopter, kar je zbujalo občutek izrednih razmer. Na prvih povolilnih protestih opozicije se je po uradnih podatkih zbralo 14.000 ljudi, po neuradnih pa 20.000. Njihova glavna zahteva je sklic predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitev. »Nadaljevali bomo svoj mirni in nenasilni boj, ki je utemeljen na svobodi in pravičnosti. Ne bomo odnehali, dokler ne bodo izpolnili naših zahtev. Njihove volitve so farsa,« je poudaril Vladimir Rižkov iz neregistrirane stranke Parnas. Sovoditelj stranke Boris Nemcov je ljudi pozval, naj še isti večer okoli Kremlja sklenejo še en živi obroč, policija pa se je odzvala s svarilom, da bodo to razumeli kot provokacijo, in zagrozila z aretacijami. Z njimi se je končal protestni shod pred poslopjem osrednje volilne komisije, kjer so aretirali voditelja prepovedane Nacionalboljševistične stranke Eduarda Limonova in kakih 100 njegovih somišljenikov.
Zaradi množičnih povolilnih shodov in akcij se je središče Moskve spremenilo v pravo trdnjavo in samo na Puškinov trg, kjer je potekal osrednji opozicijski shod, so menda napotili dodatnih 12.000 vojakov in policistov. Njihova glavna naloga je zbujati strah in preprečiti spopad med Putinovimi nasprotniki in privrženci iz prokremeljskih mladinskih gibanj, ki so se prav tako zgrnili v središče mesta. »Zmagalo je dobro. Putin je združil vse ljudi,« je na Manežnem trgu pozival »režimski umetnik« Sergej Gerasimov. Na shodu se je zbralo kakih 10.000 Putinovih privržencev, ki so »Putinovo zmago branili pred tistimi, ki poskušajo uničiti Rusijo«, kakor se je izrazil novoizvoljeni predsednik na prvem povolilnem shodu na Manežnem trgu v Moskvi, kamor se je takoj po objavi prvih volilnih izidov zgrnilo več kot 100.000 njegovih privržencev.
Spremljal ga je sedanji predsednik Dmitrij Medvedjev, ki bo v Kremlju ostal do maja, ko bodo pripravili inavguracijo Vladimirja Putina. Včeraj je presenetil s pozivom, naslovljenim na generalnega državnega tožilca. Od njega je zahteval, naj prouči zakonitost 32 sodnih primerov, tudi tistega proti zaprtemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, od pravosodnega ministrstva pa, naj pojasni, zakaj je zavrnil registracijo opozicijske stranke Parnas. »Pobuda Medvedjeva ima en sam cilj, ugoditi zahtevam enega dela opozicije in jo tako razdeliti,« je komentiral drugouvrščeni predsedniški kandidat in voditelj komunistične partije Genadij Zjuganov. Da oljčne vejice ne kaže sprejeti, so prepričani tudi številni komentatorji, ki pripominjajo, da je imel Medvedjev za politične reforme na voljo cela štiri leta. K dialogu je opozicijo pozval tudi Putin.