Na Kubi je brezplačna celo operacija za spremembo spola

Polona Frelih

Komunistična Kuba je povečini demonizirana in v zadnjih letih je pohval deležen zgolj njen sistem zdravstvenega varstva, ki je pod nadzorom države že od leta 1959. Navkljub omejenim sredstvom – kar je tudi posledica ameriških sankcij, ki trajajo že več kot pol stoletja – gre po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za enega najbolj učinkovitih zdravstvenih sistemov na svetu.

Brezplačno zdravstvo je na Kubi dostopno vsem in je sodeč po zdrav­stvenih kazalcih primerljivo ali celo boljše kot v razvitih državah. Smrt­nost novorojenčkov je 4,2 na tisoč rojstev, kar je manj kot v ZDA in je nasploh ena najnižjih stopenj na svetu. Med najboljše se Kuba uvršča tudi glede pričakovane življenjske dobe, ki znaša 78 let, kar jo uvršča med prvake na ameriški celini. Še pred kratkim so imeli tudi najboljše razmerje med zdravniki in bolniki, in sicer je na enega zdravnika prišlo samo 170 pacientov. V vsaki soseski deluje splošni zdravnik, ki živi v dvonadstropni hiši; v pritličju je ambulanta, v kateri opravlja tudi cepljenja otrok, enkrat na mesec spremlja nosečnice in piše recepte za zdravila, ki so v državnih lekarnah dostopna za drobiž. Če potrebuje bolnik kompleks­nejšo obravnavo, ga napoti k specialistu v javni bolnišnici.

»Iskreno upamo, da bodo vsi prebivalci našega planeta imeli dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, kakršno imajo na Kubi. Gre za edino državo na svetu z zdravstvenim sistemom, ki je neločljivo povezan z razvojem in raziskavami. Človeško zdravje je mogoče izboljševati samo z inovacijami,« je med svojim lanskim obiskom v Havani povedala Margaret Chan, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije. Poudarila je, da kubanski zdravstveni sistem temelji na preventivi, kar je ceneje, predvsem pa uspešnejše, zato bi Kuba vsaj na tem področju morala postati model za ves svet. Po zaslugi njene odličnosti je Kuba lani predsedovala 67. skupščini Svetovne zdravstvene organizacije, pri kateri trdijo, da je karibski otok najboljši dokaz, da pomanjkanje dostopa do zdravstvene oskrbe ni nujno posledica pomanjkanja sredstev. Po mnenju WHO je glavni krivec za to politična nepripravljenost svetovne elite, da zavaruje najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Kubanska medicinska solidarnost

Prednosti kubanskega zdravstvenega sistema pa ne čutijo samo Kubanci, ampak tudi prebivalci drugih držav tretjega sveta, saj Kuba v okviru programa voditelja kubanske revolucije Fidela Castra že od leta 1963 svoje zdravnike pošilja na humanitarne misije po vsem svetu, zlasti v države Latinske Amerike in Afriko. Najboljši primer kubanske medicinske solidarnosti je program z imenom Operacija Čudež, ki sta ga leta 2004 začela Castro in pokojni venezuelski voditelj Hugo Chavez, za katerega je znano, da se je za rakom zdravil prav na Kubi. V njunem programu sodeluje 165 kubanskih zdravstvenih ustanov ter 14 južnoameriških držav: Bolivija, Kostarika, Ekvador, Gvatemala, Gvajana, Haiti, Honduras, Grenada, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Sveti Vincent in Grenadini, Venezuela in Urugvaj.

Kubanski inštitut za kemične in biofarmacevtske raziskave Labiofan je lani v kar 15 zahodnoafriških državah začel izvajati cepljenje proti malariji. Virus malarije vsako leto pokonča 630 tisoč ljudi, zlasti afriških otrok, mlajših od pet let, kar pomeni, da zaradi te okužbe vsak dan umre tisoč malčkov in malčic. Po jedrski katastrofi v Černobilu leta 1986 so na Kubi zgradili posebno bolnišnico za otroške žrtve katastrofe, njihove družine pa so namestili v Tararo, obmorsko mestece nedaleč od Havane.

Na elitni Latinskoameriški medicinski fakulteti ELAM (Escuela Latinoamericana de Medicina) se šolajo bodoči zdravniki z vsega sveta. Od ustanovitve leta 1998 je na tej ustanovi diplomiralo več kot 20 tisoč zdravnikov iz 123 držav, trenutno pa se na njej šola 11 tisoč študentov iz 120 držav. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je ELAM razglasil za najbolj napredno medicinsko fakulteto na svetu, pohvalil pa je tudi kubanske zdravnike, ki delajo po vsem svetu, tudi na Haitiju, kjer je povprečna življenjska doba od kubanske krajša za kar 30 let. »Kubanski zdravniki so vedno prvi na prizorišču katastrof in zadnji odidejo. Kuba je lahko ponosna na svoj zdravstveni sistem, ki je model za številne države,« je poudaril Ban Ki Mun. Kubanske medicinske brigade so med drugim pomagale tudi po cunamiju na Šrilanki leta 2003 ter potresih v Pakistanu leta 2005 in na Haitiju pred petimi leti.

Šokantno javno zdravstvo

V tujini je trenutno kar 300 tisoč kubanskih zdravnikov, kar po mnenju urednice Al Džazire za Latinsko Ameriko Lucie Newman nima nobene zveze s solidarnostjo, ampak bolj z nujo. Kubanski zdravniki so slabo plačani, saj na mesec prejmejo komaj 50 dolarjev, poleg tega Kuba svoje zdravnike, zobozdravnike in medicinske sestre izvaža v zameno za gotovino, ki ji je kronično primanjkuje. »Ko moj prijatelj ni mogel pravočasno opraviti operacije, saj ni imel na voljo anesteziologa, je potarnal, da so vsi v Venezueli.« Kuba pošilja svoje medicinsko osebje tja za obdobje dveh let, v zameno pa prejema nafto, ki jo nato prodaja za gotovino. Drug način, kako priti do denarja, je zdravniški turizem.

Druga pomanjkljivost je izoliranost kubanskih zdravnikov, ki se bolj redko udeležujejo znanstvenih konferenc in prebirajo tujo znanstveno literaturo, zato se številni pritožujejo, da zaostajajo za svojimi kolegi na zahodu. Njihove finančne možnosti so močno omejene, v nekaterih bolnišnicah ni tekoče vode, zato je tveganje okužb zelo veliko. Čakalne vrste so izjemno dolge, zato tisti, ki si to lahko privoščijo, plačujejo podkupnine, pomembneži pa imajo tako ali tako posebno oskrbo. V državnih lekarnah in bolnišnicah primanjkuje že osnovnih zdravil, kot je denimo aspirin, vsa mogoča zdravila pa so na voljo na črnem trgu, kamor jih med drugim prinaša tudi zdravstveno osebje, ki si tako izboljša svoje prihodke.

»V času, ko je kubanska vlada prejemala velikodušno pomoč iz Sovjetske zveze, je sistem bolj ali manj deloval. Odkar se je to končalo, je šlo vse samo navzdol. Pomanjkljivostim navkljub imajo Kubanci boljši dostop so zdravstvenih storitev kot večina prebivalcev ‘razvitih držav’, v katerih je javno zdravstvo šokantno neustrezno. Tako kot številne druge stvari na Kubi je tudi zdravstveni sistem poln paradok­sov: težko je dobiti zdravila, brez težav pa se naročiš na operacijo za povečanje prsi ali spremembo spola. Še več, celo zastonj je,« je Newmanova poudarila v prispevku Resnice in pripovedke o kubanskem zdravstvenem sistemu.

Dosežki kubanske medicine

Otoplitve odnosov med ZDA in Kubo so se razveselili tudi znanstveniki in raziskovalci v nekdanjih ideoloških sovražnicah. V ameriškem centru za raziskovanje raka Roswell Park Cancer Institut so že navezali stik s Kubanskim centrom za molekularno imunologijo, v katerem so izumili cepivo Cimavax, ki upočasni napredovanje pljučnega raka. Gre za imunoterapevtsko cepivo, ki bolnikov imunski sistem tako spodbudi, da sam napade epidermalni rastni faktor, ki spodbuja rast tumorjev. »Cepivo tumor preprosto izstrada,« je pojasnil Kelvin Lee z omenjenega ameriškega inštituta, kjer se nadejajo, da ga bodo lahko že kmalu preizkusili. Za zdaj je dostopno samo na Kubi in v Peruju.

To pa ni edini dosežek kubanske medicine. Svetovna zdravstvena organizacija je konec junija Kubo razglasila za prvo državo na svetu, ki je popolnoma izkoreninila prenos virusa HIV in sifilisa z matere na otroka. »Kubanski uspeh dokazuje, da je univerzalni dostop do univerzalnih zdravstvenih storitev ključ do uspeha. Tudi ko gre za tako velike izzive, kot je aids,« je poudarila direktorica Panameriške zdravstvene organizacije Carissa Etienne.

Mogoče pa komunizem vendarle ni tako slab, se je pred leti spraševal Forbesov komentator Daniel J. Mitchell in ironično dodal, da je kubanski predsednik Raul Castro malim podjetnikom zmanjšal davke ravno v času, ko je ameriški predsednik Barack Obama sprožil prizadevanja za njihovo večjo obdavčitev.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber