Izid ruskih parlamentarnih volitev je predvidljiv, zmaga Enotne Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina pa nesporna. Da bo plebiscit o Putinovi politiki uspešen, nakazujejo tudi prvi podatki o volilni udeležbi, ki je bila na ruskem Daljnem vzhodu precej višja kakor na volitvah leta 2003. Vsej tej predvidljivosti navkljub se zdi, da Rusija vse bolj drsi v izredne razmere. Nervoza, značilna za vse avtoritarne režime, ki se znajdejo na razpotju, se izraža v domnevnih volilnih goljufijah, agresivni predvolilni kampanji in ostrem obračunavanju z opozicijo....
Izid ruskih parlamentarnih volitev je predvidljiv, zmaga Enotne Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina pa nesporna. Da bo plebiscit o Putinovi politiki uspešen, nakazujejo tudi prvi podatki o volilni udeležbi, ki je bila na ruskem Daljnem vzhodu precej višja kakor na volitvah leta 2003. Vsej tej predvidljivosti navkljub se zdi, da Rusija vse bolj drsi v izredne razmere.
Nervoza, značilna za vse avtoritarne režime, ki se znajdejo na razpotju, se izraža v domnevnih volilnih goljufijah, agresivni predvolilni kampanji in ostrem obračunavanju z opozicijo. Vse to zato, ker se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo ravnal tako, da bo volk sit in koza cela. Želi namreč ostati zvest ruski ustavi in se posloviti od predsedniškega položaja, a še naprej ohraniti glavno besedo. Kot nacionalni voditelj. Legitimnost za to bo na volitvah brez dvoma dobil, vprašanje pa je, kaj to pomeni za Rusijo v prihodnosti. Mnogi ruski analitiki svarijo, da nič dobrega. Pot, na katero se je namenil ruski predsednik, namreč po njihovem pelje v ustvarjanje dveh centrov moči. In to je v ruski zgodovini vedno prineslo destabilizacijo in radikalizacijo političnega prostora.
Radikalizacija se že izrisuje tudi zaradi nove volilne zakonodaje – predvsem kar sedemodstotnega volilnega praga, zaradi katerega se liberalni opoziciji prvič ne bo uspelo prebiti v dumo. Poraženke pa drsenja Rusije nazaj v sovjetski enostrankarski sistem ne bodo požrle brez hrupa. To je že jasno. Tako liberalna stranka Jabolko kot desnosredinska Zveza desnih sil sta se osrednji volilni komisiji že pritožili zaradi neuravnotežene predvolilne kampanje. Na volišča sta poleg tega poslali tudi več tisoč opazovalcev, ki poročajo o množičnih kršitvah.
Še bolj pomenljivo je sodelovanje liberalne opozicije na demonstracijah radikalne opozicijske koalicije Druga Rusija, ki jo vodi šahovski velemojster Gari Kasparov, najbolj zagrizeni Putinov nasprotnik. To namreč kaže, da sta leva in desna opozicija strnili vrste in da skupaj postajata vse bolj neomajni. In to je za Putina tudi edina realna grožnja. Da se tega zaveda, dokazujejo tako oster obračun z opozicijskimi demonstranti kot njegovi verbalni napadi na liberalno opozicijo, s katero da se bo Rusija vrnila v nesrečna 90-leta prejšnjega stoletja.