»Včeraj me je poklical vaš voditelj. Povedal mi je, da so razmere v Sloveniji zelo težke. Evropska komisija bi morala takšne zaplete rešiti v dveh urah, v resnici pa sedijo križem rok,« se je na Bruselj jezil ruski premier Vladimir Putin, ko je odgovarjal na vprašanje dopisnika RTV Slovenija iz Moskve. Pokazalo se je, da je naredil podobno napako kot pred leti odhajajoči ameriški predsednik George Bush – Slovenijo je zamenjal s Slovaško....
»Včeraj me je poklical vaš voditelj. Povedal mi je, da so razmere v Sloveniji zelo težke. Evropska komisija bi morala takšne zaplete rešiti v dveh urah, v resnici pa sedijo križem rok,« se je na Bruselj jezil ruski premier Vladimir Putin, ko je odgovarjal na vprašanje dopisnika RTV Slovenija iz Moskve. Pokazalo se je, da je naredil podobno napako kot pred leti odhajajoči ameriški predsednik George Bush – Slovenijo je zamenjal s Slovaško.
Slovenija v nasprotju s Slovaško na srečo ni popolnoma odvisna od ruskega plina in ga 35 odstotkov dobiva iz Alžirije. To jo je v tokratnem plinskem sporu obvarovalo pred mrazom, ki so ga občutili v BiH, Srbiji in Moldaviji, ter velikansko gospodarsko škodo, ki jo imajo v Bolgariji in na Slovaškem. Zaradi izgub je slovaška vlada na sobotni nočni seji sprejela celo odločitev o ponovnem odprtju jedrske elektrarne, ki so jo morali v skladu z evropskimi predpisi lani zapreti.
Razen obupanega kršenja evropskih predpisov, je Evropa v ledenih časih pokazala tudi precej solidarnosti. Italija je tako izrazila pripravljenost na pomoč Sloveniji. Bosni in Hercegovini je s pošiljkami plina na pomoč priskočila Srbija, Bolgariji in Moldaviji pa je lastne zaloge na voljo ponudila Ukrajina.
Plinski mrk je spodbudil tudi gnev, katerega tarča sta bila Moskva in Kijev. Tako so o Ukrajini na protestih pred ukrajinskim veleposlaništvom v Bolgariji dejali, da je »plinska teroristka«, v Kragujevcu pa so po poročanju Blica zažigali ruske zastave. Na svojo največjo zaveznico so v Srbiji besni predvsem zato, ker so ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu v upanju na zanesljivo preskrbo z modro energijo prejšnji mesec izredno ugodno prodali srbsko naftno industrijo NIS. Obe epizodi dokazujeta, da sta tako Rusija kot Ukrajina v plinski vojni izgubili precej ugleda.
Ker rusko-ukrajinski plinski spor še ni dobil epiloga, utegne Ukrajina v prihodnjih mesecih izgubiti še precej več. Zadnji napadi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina na ukrajinsko oblast, ki da je goljufiva, skorumpirana in nekompetentna, dajejo slutiti, da v ozadju ni nič manj kot ruska želja po spremembi oblasti v Kijevu.