Tbilisi – Na aveniji Rustaveli, kjer so že drugi dan potekali množični protesti, na katerih zahtevajo odstop gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, se je včeraj sicer zbralo precej manj ljudi kot dan prej, a je bila atmosfera kljub temu precej bolj živahna kot na prvi dan protestnih akcij. Ljudje so precej odločneje vzklikali »Odidi!« iz zvočnikov pa je odmevala glasna glasba. Med demonstranti je bilo tudi precej zakritih mladih ljudi, ki so v zrak dvigali roke stisnjene v pesti. »Ker je Saakašvili zavrnil ultimat in ni odstopil, bomo začeli akcijo civilne nepokorščine,« je Kaka Kukava iz opozicijske Konzervativne stranke z govorniškega odra nagovoril kakih 25 tisoč protestnikov, ki so se zatem podali proti poslopju nacionalne televizije.
Od naše dopisnice
Na prostrani tbilisijski aveniji Rustaveli, kjer že drugi dan vztraja staro in mlado, je napetost naraščala iz minute v minuto. Množica je nestrpno pričakovala Saakašvilijev odgovor na ultimat. Nekateri so med čakanjem vzklikali gesla, večina pa se je med seboj sproščeno pogovarjala in zobala sončnična semena, ki so jih zbranim ponujali potujoči prodajalci. »Jasno je, da je odgovor ne,« je Saakašvili sporočil v nagovoru, ki ga je prenašala državna televizija in v katerem je opoziciji vnovič ponudil dialog. Pred parlamentom zbrana opozicija je ponujeno roko zavrnila. »Svojo državo bomo dobili nazaj,« je dejal poraženi predsedniški kandidat Levan Gačečiladze in napovedal akcije civilne nepokorščine, v skladu s katerimi bo opozicija vsak dan blokirala ceste do nacionalne televizije in predsedniške palače. Opozicijski voditelj David Gamkrelidze se boji, da se stvari v Gruziji razvijajo v smeri nove revolucije.
Bo obstala vsa država?
»Saakašvili ne bo kar tako odstopil in če ne bo začel spreminjati stvari, bo prišlo do državljanske vojne,« je bil apokaliptičen politični analitik Niko Nikoladze. Še dopoldan je bil prepričan, da je opozicija preveč razdeljena, da bi lahko uspešno izpeljala akcije civilne nepokorščine: »Če bo paralizirana cela država, bodo stvari postale nevarne. Smo južni narod, emocionalen narod in nasilje ni izključeno«. Sam meni, da se bo v roku nekaj dni v krogih protestnikov pojavila združevalna figura, ki ne bo iz vrst politike, ampak iz krogov civilne družbe. Po njegovem mnenju prebivalci opoziciji ne zaupajo, si pa tako kot ta želijo Saakašvilijevega odhoda. »V Gruziji je prvič v zgodovini prišlo do razmer, ko se je narod samoiniciativno podal na ulice. K temu niso pripeljali pozivi opozicije, ampak predvsem nezadovoljstvo s Saakašvilijevo politiko.«
Razen ob pomembnejših objektih na ulicah za zdaj ni večjega števila policistov, so pa ljudem strah v kosti dodobra nagnale posebne policijske enote, ki za ograjo parlamenta čakajo v pripravljenosti. Po mestu so se razširile informacije, da ne gre za domače, pač pa ukrajinske specialne enote, saj naj bi bil večji del gruzinskih varnostnih sil na strani protestnikov. To je še okrepilo bojazen pred ponovitvijo dogodkov novembra 2007, ko so varnostne sile na Saakašvilijev ukaz proti protestnikom uporabile silo. »Strategija opozicije je, da bo predsednika k odstopu prisilila z mirnimi sredstvi. Predvsem tako, da bo na ulici vztrajala, dokler bo treba. Na drugi strani je gruzinski narod zelo temperamenten in stvari lahko kaj hitro uidejo izpod nadzora,« tudi marketinška strokovnjakinja in zaprisežena privrženka opozicije Dodo Gvinijašvili ne izključuje izbruha nasilja. Notranji minister Vano Merabišvili vztraja, da bo policija maksimalno tolerantna in da je strah pred konfrontacijo med protestniki in policijo odveč.
»Zgodilo se je to, kar se je moralo zgoditi. Opozicija je povedala svoje mnenje in Saakašvili proti njej ni uporabil sile. Temu se reče demokracija. Veliko dobrega je naredil za našo državo in na ulice so odšli samo tisti, ki jim ni všeč, da je opravil s korupcijo in bi raje živeli v državi brez reda,« je Elvira Arikova branila Saakašvilijeve dosežke. V Tbilisiju so takšni kot ona v tem trenutku v manjšini. »Vsa večja mesta so proti Saakašviliju in podpirajo ga samo še na podeželju, kjer ni mogoče spremljati opozicijskih televizijskih kanalov. Proti njemu je vsa naša inteligenca,« meni politolog Nikoladze. Po trditvah opozicije policija preprečuje vstop v Tbilisi avtobusom s protestniki iz drugih delov Gruzije, priprla pa naj bi tudi 60 članov opozicije, kar so na gruzinskem notranjem ministrstvu sicer zanikali. Potrdimo lahko le to, da prvi dan protestov gruzinski mobilni telefoni niso delovali, prekinjene pa so bile tudi internetne povezave, kar je po trditvah opozicije eden od ukrepov, s katerim poskušajo oblasti oslabiti protestni potencial. Ne glede na to so protesti že potekali tudi v Batumiju in Potiju ter drugih večjih gruzinskih mestih.