Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prvič obiskal Turčijo, kjer se je srečal s predsednikom Abdullahom Gülom in premierom Recepom Tayyipom Erdoganom. Med njegovim obiskom je bilo podpisanih več kot 20 sporazumov o sodelovanju na področju energetike, transporta, kmetijstva, izobraževanja in turizma. Rusija je ena največjih turških trgovinskih partneric in blagovna menjava med državama je lani dosegla kar 18 milijard evrov. Manj cvetoči so politični odnosi, ki jih je najbolj prizadela vojna v Gruziji, poleg Azerbajdžana eni najtesnejših turških partneric na postsovjetskem prostranstvu.
Od naše dopisnice
Energetika, energetika in še enkrat energetika, bi lahko strnili obisk Medvedjeva v Ankari, kjer je ruska gospodarska delegacija sklenila številne energetske posle. Prvi je povezan z gradnjo prve turške jedrske elektrarne v mestu Akkuya na sredozemski obali, s čimer si je Rusija nekoliko popravila slab okus zaradi lanske odločitve turškega sodišča, ki je razveljavilo razpis za gradnjo štirih turških jedrskih elektrarn, na katerem je kot edini ponudnik zmagal konzorcij pod vodstvom ruskega državnega jedrskega podjetja Atomstrojeksport.
Drugi sporazum je povezan z gradnjo naftovoda iz črnomorskega pristanišča Samsun do sredozemskega Ceyhana. Rusija je že avgusta lani privolila, da bo dobavljala nafto za ta 2,4 milijarde evrov vredni projekt, katerega glavni cilj je razbremeniti tankerski promet v Bosporski ožini. Avgusta podpisani protokol vsebuje tudi načrt o podaljšanju plinovoda Modri tok, ki povezuje jug Rusije s Turčijo in bi ga radi potegnili do Libanona, Sirije, Izraela in Cipra.
Moskva hoče vse te sporazume kronati z dogovorom o gradnji plinovoda Južni tok v turškem delu Črnega morja. Turčija, ki je sicer bolj naklonjena evropskemu projektu Nabucco, je Rusiji že dala dovoljenje, da v zvezi s tem projektom v turških ozemeljskih vodah opravi geološke raziskave. Če Turčija za projekt ne bo dala zelene luči, bo Rusija cevi speljala v ukrajinskih ozemeljskih vodah, je v včerajšnji izdaji poročal ruski Kommersant. Zapisali so še, da bi se s sodelovanjem Turčije resda podaljšala trasa in zvišala cena projekta Južni tok, a zaradi političnega tveganja, povezanega z Ukrajino, je to za Rusijo še vedno bolj zaželena rešitev.
Ruski mediji še poročajo, da Turčija v zameno za sodelovanje v projektu Južni tok pričakuje od Rusije nižje cene plina in omilitev pogojev pri obveznem prevzemanju dogovorjenih količin, na drugi strani pa povečanje obsega dobav, kadar je to potrebno. Gazpromu v zameno ponujajo delež pri gradnji podzemnega skladišča plina v Turčiji in plinske elektrarne ter sodelovanje pri privatizaciji distribucijske mreže. Rusija je glavni dobavitelj plina Turčiji, kjer ima kar 60-odstotni delež.