Moskva – Po aretaciji nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko so napetosti v Ukrajini na vrelišču, zato je že mogoče slišati primerjave z oranžno revolucijo leta 2004, ki je na oblast pripeljala proevropsko usmerjene politike, med drugim tudi Timošenkovo. Njeni privrženci napovedujejo »Novi Majdan« kot so po glavnem kijevskem trgu z imenom Majdan Nezaležnost (Trg neodvisnosti) poimenovali burne dogodke izpred sedmih let. Prvi večji shod napovedujejo za danes, ko naj bi v Kijev prispelo tudi več avtobusov njenih privržencev iz Lvova na zahodu države. Varnostne službe so menda dvema avtobusoma že prekrižale načrte.
Od naše dopisnice
»Julija, s tabo smo. Nisi sama!« je Timošenkovo pred poslopjem pripora spodbujalo nekaj deset privržencev, kakih 200 se jih je zbralo v šotorskem naselju v središču Kijeva, ki ga nadzira kakih 100 pripadnikov elitnih policijskih enot. Govorice, da bodo protestnike razgnali s silo, so se izkazale za napačne, čeprav imajo za to ustrezno pravno podlago. Okrožno sodišče je do konca avgusta sprejelo prepoved vseh demonstracij v središču mesta ter v okolici sodišča.
»Ostali bomo. Ne bojimo se, saj želimo le, da bi naši otroci živeli v normalni državi,« je za AFP povedala njena privrženka Galina Zanko. Vzdušje je bilo dodatno naelektreno, ker so na drugi strani ulice svoje proteste pripravili zagovorniki predsednika Viktorja Janukoviča, ki je še iz časov oranžne revolucije njen glavni nasprotnik. Obtožuje ga, da je prav on pobudnik sodnega procesa, na katerem ji sodijo zaradi domnevne zlorabe položaja in prodaje nacionalnih interesov pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero naj bi državno blagajno oškodovala za 133 milijonov evrov. Če bo spoznana za krivo, jo čaka od sedem do deset let zapora.
Že njena aretacija je požela ostre obsodbe mednarodne skupnosti. Predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek je dejal, da gre za politično motiviran sodni proces, predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton in komisar za širitev in sosedsko politiko Stefan Füle pa sta v skupni izjavi poudarila, »da je EU skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji že večkrat izrazila potrebo po pravičnem, transparentnem in neodvisnem sodnem procesu, s katerim bi se izognili izvajanju selektivne pravice, zato zadnji dogodki zbujajo zaskrbljenost zaradi vladavine prava v Ukrajini.«
S podobnimi izjavami so se odzvali tudi na ameriškem State departmentu ter britanskem in ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so hkrati še poudarili, da je plinski sporazum iz leta 2009 v skladu z ukrajinskim, ruskim in mednarodnim pravom. Na ukrajinskem zunanjem ministrstvu vse obtožbe zavračajo in vztrajajo, da bi enako ravnali tudi v Bruslju in Washingtonu, če bi se kdo na sodišču obnašal tako grdo kot Timošenkova, ki so jo aretirali zaradi nespoštovanja sodišča.
Izjemno ostri odzivi so podlaga za mnenja, da bo aretacija načela ukrajinske odnose z vsemi partnerji: EU, ZDA in celo Rusijo. »Če bo Timošenkova ostala za zapahi, bi to lahko vplivalo na pogajanja z EU, in tudi če bi prišlo do podpisa pristopnega sporazuma, bi se lahko pojavile težave pri njegovi ratifikaciji. V primeru njene obsodbe ne izključujem celo mednarodne izolacije ukrajinskih oblasti,« se je odzval Volodimir Fesenko, vodja raziskovalne ustanove Penta. Tako kot večina ukrajinskih politologov zavrača možnost »novega Majdana«. Po besedah Viktorja Neboženka, direktorja javnomnenjske ustanove Ukrajinski barometer, ljudi trenutno bolj kot Timošenkova vznemirja gospodarska kriza.
Polona Frelih