Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu se je začela sodna obravnava proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero se je pred dvema letoma končal najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor, med katerim so evropski porabniki kar 12 dni ostali brez svežih pošiljk modre energije. Pred sodiščem, kjer so obravnavo po enournem prerekanju preložili na 4. julij, je Timošenkovo pričakala množica privržencev in novinarjev. »Začela se je farsa, imitacija sojenja, ki ga je ukazal in organiziral predsednik Viktor Janukovič,« je s prstom pokazala na političnega tekmeca še iz časov oranžne revolucije pred sedmimi leti. Janukovič se je na obtožbe odzval z besedami: »Nihče ni bolj zainteresiran za pravičen sodni proces kakor jaz.«
Od naše dopisnice
V karieri dvakratne ukrajinske premierke Julije Timošenko so tako vzponi kot padci povezani s plinom. Po zaslugi trgovanja z njim je postala najbogatejša državljanka Ukrajine, dobila je vzdevek plinska princesa, enkrat pa je celo že pristala v priporu. Povod za to so bile obtožbe zaradi domnevnega prilaščanja državnih sredstev med vodenjem Združenih energetskih sistemov, ki so jih pozneje v celoti ovrgli. Zaradi domnevnega podkupovanja pri plinskih poslih z Rusijo, je postopek proti njej uvedlo tudi rusko generalno državno tožilstvo, zato se v strahu pred aretacijo med prvim vodenjem vlade v Rusijo sploh ni upala potovati. Med drugim mandatom je v Moskvi z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila plinski sporazum, v skladu s katerim se je ukrajinsko državno plinsko podjetje Neftogaz zavezalo, da bo ruski plin že leta 2010 kupovalo po evropskih cenah, kar ji je prineslo kazenski pregon zaradi domnevne prodaje nacionalnih interesov.
»Vse kar se trenutno dogaja, je politično maščevanje. Sodišče je podaljšana roka predsedniške administracije, ki me hoče izolirati zato, da ne bom mogla nadaljevati politične kariere,« je Timošenkova vztrajala v sodni dvorani. Že pred tem je izrazila prepričanje, da ji bodo prisodili od 7- do 10-letno zaporno kazen. »Sodnika, ki je dejansko brez izkušenj, so izbrali v predsedniški administraciji in mu zaupali primer, ki meji na politično represijo,« je bila kritična na račun sodnika Rodiona Kirjejeva. Če bo spoznana za krivo, bo sodbo spodbijala na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu: »Odločitev, da me pošljejo za zapahe, je že sprejeta. Ne bojim se in v zaporu bom še glasnejša, kakor sem zdaj. Svojo nedolžnost bom dokazala na evropskem sodišču. Mednarodna skupnost ne bo dovolila takšnega kaosa. Evropsko sodišče bo ustavilo te bakanalije.«
Pozivi k umiku prepovedi potovanja
Ameriški senator John McCain ter predsednik Evropske ljudske stranke Wilfried Martens sta ukrajinsko generalno državno tožilstvo že pred začetkom sodnega procesa pozvala, naj umakne prepoved potovanja za Timošenkovo, zaradi katere se ni mogla udeležiti zasedanja skupine evropske ljudske stranke pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu ter vrhunskega zasedanja predsednikov vlad in voditeljev iste stranke, ki je bilo dan pozneje v Bruslju. »Razočarani smo, da moramo že drugič javno govoriti o tej temi. Nadaljevanje prepovedi potovanja bomo razumeli kot selektivno preganjanje članov ukrajinske opozicije,« sta zapisala v skupni izjavi. Ukrajina se z Evropsko unijo trenutno pogaja o prostotrgovinskem sporazumu, poleg tega se poskuša izkopati iz težavnih gospodarskih razmer s tujimi naložbami, zato je reakcija Zahoda nadvse pomembna. Timošenkova za zdaj ni dobila neposredne podpore zahodnih politikov, so pa ti večkrat javno podvomili o Janukovičevi zavezanosti vladavini prava in demokraciji.
Ukrajinski premier Mikola Azarov, ki se je v začetku meseca v Moskvi neuspešno pogajal o razveljavitvi sporne plinske pogodbe, je pred začetkom sodne obravnave zagotovil, da bo sodni proces »odprt, evropski in v skladu z zakonom.« Odvetnik Timošenkove Serhej Vlasenko je izrazil dvom o neodvisnosti sodišča, zato si bo prizadeval, da bodo sodni proces odprli za predstavnike medijev. »S kršenjem vseh mogočih zakonov me bodo poskušali po hitrem postopku spoznati za krivo,« je bila tudi Timošenkova kritična na račun vladavine prava. Poleg zlorabe položaja pri sklepanju plinske pogodbe z Rusijo je obtožena tudi nezakonite prerazporeditve nekaj več kot 200 milijonov evrov od prodaje pravic za izpust toplogrednih plinov, ki jo omogoča kjotski sporazum in naj bi jih njena vlada zaslužila s prodajo emisijskih kreditov Japonski, ter nepravilnosti pri pogodbah za nakup cepiva proti prašičji gripi, tujih avtomobilov in sladkorja.