Od naše dopisnice

Del ukrajinske javnosti je že tako nezaupljiv do načrtov velike sosede, olje na ogenj pa je prilil ruski poslanec Jevgenij Fedorov, ki je predlagal ustanovitev skupnega ukrajinsko-ruskega gospodarskega območja, predlog pa pospremil s stavkom, ki je ubesedil njihove najhujše bojazni: »Vseeno mi je, kako se bo imenovala država – Rusija, Ukrajina ali Kijevska Rusija.«

Začelo se je z nedavno sklenjenim sporazumom »plin v zameno za Krim«, nadaljevalo s predlogom o združitvi ruskega jedrskega podjetja Atomenergomaš in njegovega ukrajinskega ekvivalenta Turboatom in končalo pri predlogu o združitvi ruskega plinskega monopolista Gazprom z ukrajinskim Naftogazom. Ruski premier Vladimir Putin je združitev predlagal na nedavnem srečanju v Sočiju. S predlogom je dodobra presenetil ukrajinskega kolega Mikola Azarova, ki je v vidni zadregi lahko spravil iz sebe le stavek, da je ukrajinska stran pripravljena proučiti idejo.

V Ukrajini za zdaj molčijo, Rusija pa je sprožila pravo medijsko ofenzivo. »Pogajanja se bodo začela po 10. maju,« je hitel pojasnjevati prvi mož Gazproma Aleksej Miller, svoj lonček pa je pristavil tudi Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Na Ukrajino je pritisnil z besedami, »da načrti o diverzifikaciji plinskih transportnih poti niso skrivnost. Eden takšnih projektov je tudi Južni tok, kjer smo pravni del že končali in bo pomenil velik padec vrednosti ukrajinskega sistema plinovodov.« Če bodo predlog sprejeli, bo Gazprom poskrbel za njegovo modernizacijo, je Peskov navedel glavno prednost skupnega projekta.

Povsem enako argumentacijo je ponudil ukrajinski energetski strokovnjak Valentin Zemljanski. Poudaril je, da bo Gazprom priskrbel Naftogazu nujno potrebna sredstva, in dodal, da Ukrajina nima veliko izbire. Če bo namreč ruski predlog zavrnila, bo po začetku obratovanja plinovoda Južni tok, ki se bo izognil Ukrajini, ukrajinska plinska industrija po njegovem mnenju kratko malo propadla.

Ukrajinski opozicijski politiki so predlog raztrgali. Prva se je oglasila nekdanja premierka Julija Timošenko. »Vse skupaj bi lahko razumeli kot šalo, toda pred našimi očmi se vsak dan pojavljajo načrti, katerih cilj je uničenje ukrajinske neodvisnosti. Začelo se je s Krimom in nadaljevalo s tako imenovanimi skupnimi projekti, ki bi vključevali strateška državna podjetja: naftna, jedrska, telekomunikacijska in letalska. To niso projekti, ki bi bili partnerski, ampak bo Rusija pogoltnila našo lastnino.«

Svarila pred ruskim plinskim imperializmom

Pred ruskim plinskim imperializmom svari tudi nekdanji predsednik Viktor Juščenko: »Putinov predlog kaže, da se je Gazprom vrnil k obrazcu iz obdobja hladne vojne, ko je Sovjetska zveza nafto in plin uporabljala za sredstvo pritiska na vso Evropo.« Partnerje v Evropski uniji je pozval, naj preprečijo novo diktaturo monopola na evropski celini in naj ne bodo pasivni opazovalci procesa, ki ogroža ukrajinsko državo in v središču Evrope ustvarja novo žarišče napetosti.

V Evropski uniji mu niso prisluhnili. »Združitve so stvar vpletenih strani. Za Ukrajino je najbolj pomembno, da nadaljuje reforme plinske industrije,« je bila zadržana evropska komisarka za energijo Marlene Holzner.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber