Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal dekret, s katerim je francoskemu igralcu Gérardu Depardieuju podelil rusko državljanstvo.
Da je razvpiti Francoz v Rusiji več kot dobrodošel, je dal vedeti že v svojem zadnjem nagovoru narodu 20. decembra lani. Francoski komentatorji pa se zdaj šalijo, da bi morali v zameno francosko državljanstvo ponuditi ruski feministični zasedbi Pussy Riot.
Škandalozni francoski igralec je rusko državljanstvo omenil takoj po selitvi iz Francije v Belgijo, za kar se je odločil zaradi predloga o 75-odstotni obdavčitvi francoskih milijonarjev, kar je ustavno sodišče konec decembra že zavrnilo. »Depardieu se je šalil, ko je dejal, da mu je Putin že poslal ruski potni list,« je hitel pojasnjevati Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Kmalu zatem mu je njegov šef res ponudil rusko državljanstvo. »Umetniki so zelo občutljivi ljudje, in kot je v navadi govoriti pri nas, jih je zelo lahko užaliti,« je Putin pokazal razumevanje za umetniško tankočutnost.
Depardieu je ponudbo zgrabil z obema rokama. »Ljubim Rusijo, tvojo državo in Ruse, ki so mi blizu tako po duši kot po značaju. Ne govorim ruskega jezika, a se ga bom naučil vsaj toliko, da me bodo ljudje lahko razumeli. Nate se obračam, ker želim pridobiti potni list velikega ruskega naroda. Zame bo to velika čast. Ljubim tvojo državo in želim postati njej državljan,« je zapisal v pismu ruskemu predsedniku.
Premier Dmitrij Medvedjev ga je v Rusijo povabil z obljubo, da ne nameravajo zvišati davka na dohodek: »Naj Depardieu kar pride v Rusijo, kjer imamo 13-odstotni davek na dohodek, ki ga v nobenem primeru ne nameravamo zvišati.« Nad rusko velikodušnostjo pa ni navdušen ruski filmski režiser Vladimir Menšov, ki je za film Moskva ne verjame solzam leta 1979 prejel oskarja za najboljši tujejezični film in je z Depardieujem sodeloval pri ustvarjanju filma Zavist bogov: »Gre za njegovo davčno zvitost, zato se nimamo česa radostiti. Resda bo davke po novem plačeval Rusiji, vendar to še ne pomeni, da je ruski patriot.«
Čečenski predsednik Ramzan Kadirov je Depardieuja povabil tudi k sebi v Čečenijo, kjer je oktobra gostoval na slavju ob dnevu glavnega mesta Groznega, ki ga praznujejo na rojstni dan Kadirova. Francoski gost je ob tej priložnosti na odru vzneseno kričal: »Slava Čečeniji! Slava Kadirovu!« Ta mu je prav tako vrnil v superlativih in ga je označil za »človeka z veliko začetnico in humanista, ki bi mu vsaka država na široko odprla vrata«. V resnici ni bilo tako, in kot je pravilno ugotovil tiskovni predstavnik čečenskega predsednika Alvi Karimov, »za zdaj še ni prejel boljše ponudbe, kot je čečenska«.
Pri britanskem Guardianu so sarkastično zapisali, da je »Gérard Depardieu več kot 60 let užival v bogati kulturni, nočni in kulinarični ponudbi Pariza, zdaj pa se bo mogoče preselil v Čečenijo«. Spomnili so tudi na druge grehe »francoskega ljubitelja diktatorjev«, ki je med drugim zapel v duetu z Gulnaro, razsipno hčerko uzbekistanskega diktatorja Islama Karimova, odigral pa je tudi glavno vlogo v njenem filmu.
Depardieu ni prvi bogati Francoz, ki se je zaradi grožnje o 75-odstotni obdavčitvi državljanov s premoženjem, višjim od milijona evrov, umaknil v belgijski Néchin, kjer je kar 27 odstotkov prebivalcev Francozov. Med njegovimi novimi sosedi je tudi družina Mulliez, ki ima v lasti francosko trgovinsko verigo Auchan.