Logo

O naukih globalne krize

Sankt Peterburg – V severni ruski prestolnici Sankt Peterburg se zaključuje tridnevni gospodarski forum, nekakšen ruski Davos, na katerem najvišji ruski politiki in ugledni gospodarstveniki gostijo direktorje največjih svetovnih korporacij, strokovnjake in politike, s čimer poskušajo vsemu svetu dokazati, da postaja Rusija vse bolj pomembna gospodarska velesila. Na tokratnem srečanju, ki je potekal pod sloganom Zgradimo temelje za prihodnost, so se posvetili predvsem naukom, ki jih je treba potegniti iz nedavne gospodarske krize. Najpomembnejši za Rusijo je bil, da je preveč odvisna od izvoza energentov, zato se je odločila razpršiti in modernizirati svoje gospodarstvo. Gre za projekt ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je gostil tokratni forum.


 

Od naše dopisnice

Čeprav ruski premier Vladimir Putin letos v Sankt Peterburg ni pripotoval, je svojemu nasledniku uspel ukrasti dobršen del pozornosti. V Moskvi je sodeloval pri podpisu sporazuma med ruskim državnim naftnim podjetjem Rosneftom in ameriškim naftnim velikanom Chevronom o skupnem projektu izkoriščanja nafte v Črnem morju. Začetna skupna investicija znaša milijardo dolarjev, končna cena projekta pa naj bi dosegla kar 32 milijard dolarjev. Gre za letošnjo največjo tujo naložbo v Rusiji, zato je postala daleč najbolj popularna tema tudi v Sankt Peterburgu. Zanimivo pa je, da je kremeljski svetovalec Arkadij Dvokovič poskušal zmanjšati pomen moskovskega podpisa, rekoč, da bodo na forumu v Sankt Peterburgu sklenili še bolj cvetoče posle, ki naj bi dosegli vrednost »več milijard dolarjev.«

Le redki menijo, da je šlo za naključje. Prepričani so, da gre za izraz rivalstva v vladajočem ruskem tendemu, ki vztrajno poudarja, da oba člana zgledno sodelujeta. Dejstvo je, da postaja Medvedjev vse bolj enakovreden svojemu predhodniku in dokaz o tem je nenazadnje tudi to, da je ob njegovem nastopu v Sankt Peterburgu celotna konferenčna dvorana vstala na noge in ga nagradila z gromkim aplavzom. Doslej je bil te časti deležen izključno Putin. Oba ponavljata tudi, da se še nista odločila, ali bosta sodelovala na predsedniških volitvah leta 2012, analitiki pa menijo, da vsak zase že vodi predsedniško predvolilno kampanjo.

Sicer pa je sredi junija objavljena reziskava Fundacije za javno mnenje (FOM ) pokazala, da tako Putinu kot Medvedjevu zaupa vse manj Rusov. Putinu najmanj po letu 2006, saj so mu namerili »le« 61 odstotno podporo. Še v začetku leta je ta znašala 69 odstotkov. Še celo večji padec priljubljenosti je doživel Medvedjev, ki ga je v začetku leta podpiralo 62-odstotkov ljudi, tokrat pa mu je zaupanje izrazilo le še 53 odstotkov vprašanih.

Vse bolj inovativno in pogosto postaja tudi izražanje nezadovoljstva z vladajočim režimom, kar je do izraza prišlo tudi v Sankt Peterburgu. Za to je poskrbela skupina ruskih umetnikov združenih pod imenom Vojna, ki je s svojimi provokativnimi akcijami že večkrat požela pozornost. Na enemu od mostov čez reko Nevo so narisali ogromen falus, ki je ob dvigu mostu zakraljeval nad panoramo nekdanje carske prestolnice. Most stoji nasproti poslopja ruske tajne službe FSB in notranjega ministrstva, s čimer so želeli izraziti protest proti ostrim varnostnim ukrepom, ki so jih uvedli v času foruma.

Na njem je Medvedjev poudaril, da bodo rusko gospodarstvo poskušali modernizirati s pomočjo davčnih olajšav za inovacijska podjetja, tujimi investicijami in privatizacijo nekaterih državnih podjetij. Število strateških gospodarskih podjetij, ki jih za zdaj ni mogoče privatizirati in v katerih tuje investicije ne pridejo v poštev, naj bi zmanjšal za kar petkrat. »Država ne bi smela trgati jabolk z drevesa gospodarstva. Vlada bi morala negovati naš jabolčni vrt, razvijati naše gospodarsko okolje,« je poudaril v svojem skoraj 25 minut dolgem nagovoru. Zmanjšanje odvisnosti od izvoza energentov, zaradi česar se je rusko gospodarstvo leta 2009 skrčilo za kar 15 odstotkov, je po mnenju Medvedjeva najpomembnejša naloga ruskih oblasti. »Letošnje leto smo začeli z rastjo, vendar hitrost ni takšna kot bi si želeli. Država mora storiti več, « je bil nepopustljiv Medvedjev, kljub znamenjem okrevanja.

Dejstvo je, da kar 60 odstotkov ruskega bruto domačega proizvoda še zdaj sloni na nafti in plinu, zaradi katerega se Rusija večkrat zaplete v spore s svojimi sosedi. Zadnji je povezan z Belorusijo, ki so ji v Sankt Peterburgu ponovno zagrozili, da ji bodo za 85 odstotkov zmanjšali dobavo plina, če do ponedeljka ne poravna dolg v višini 192 milijona dolarjev.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

19/6/2010 clanek-1693423.md

Priporočam