Moskva – »Egipt je na robu državljanske vojne, kakršna že divja v Siriji,« je ruski predsednik Vladimir Putin opozoril na vrhuncu napetosti v največji državi Bližnjega vzhoda. Slednja po mnenju ruskih strokovnjakov vstopa v odločilno obdobje.
Polona Frelih, dopisnica
V Rusiji govorijo o nemirih v Egiptu izključno kot o drugi revoluciji, ki se je sicer resda zgodila z izdatno pomočjo vojske, nikakor pa ne o ciničnem državnem udaru. Trepljajo se po ramenih, češ da je bila še kako upravičena njihova skepsa do prve revolucije leta 2011, s katero so odstranili dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka.
Za predsednika Bližnjevzhodnega inštituta s sedežem v Moskvi Jevgenija Satanovskega je Putinovo opozorilo še kako na mestu. »Država je na robu razpada. Podeželje ne posluša centra in mesta ob Sueškem prekopu govorijo: Dovolj dolgo smo krmili Kairo,« je ocenil za radijsko postajo Vesti FM. Vojsko je označil za edino silo, ki lahko prepreči nadaljnje prelivanje krvi.
Podobno meni Nikolaj Surkov, profesor orientalskih študij na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose (MGIMO), za katerega je od usode Egipta odvisna usoda Bližnjega vzhoda. »Številni arabski opazovalci so v nemirih na Tahrirju videli odločilno bitko med islamisti in sekularnimi silami, ki bo odločila, ali bo Bližnji vzhod sledil islamski ali zahodni poti,« je komentiral za časopis RBTH. Zahod je pozval, naj egiptovski vojski – ki je edina sposobna stabilizirati razmere – nameni pomoč, saj brez nje ne bo mogoče vzdrževati miru.
Tezo o začetku konca islamske vladavine v arabskem svetu zavrača Grigorij Kosač z ruske državne univerze za humanizem, za katerega odstavitev Mohameda Morsija ne pomeni ničesar. »Egipt vstopa v dolgo obdobje nestabilnosti in eden od pomembnih faktorjev bodo še naprej Muslimanski bratje in njihov uspeh na prihodnjih volitvah,« je opozoril v komentarju, v katerem je pozval rusko diplomacijo, naj prevzame aktivnejšo vlogo pri stabilizaciji Egipta. Ruski in egiptovski zunanji minister Sergej Lavrov in Mohamed Kamel Amr sta se v telefonskem pogovoru že zavezala h krepitvi dvostranskih odnosov.
»Vojska je edina sila, ki uživa zaupanje ljudi, zato bo do novih volitev vse v njenih rokah. V Egiptu se je začelo obdobje preobrazbe, ki bo dolgo, saj v družbi ni konsenza o tem, kako naprej. Obdobje politične nestabilnosti bo dolgo, državljanske vojne pa ne bo, saj v nasprotju z Libijo in Sirijo ljudje v Egiptu nimajo toliko orožja,« je zavrnila najhujši scenarij Marina Sapronova z Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose.
Črnogledim napovedim navkljub ruski strokovnjaki ne odvračajo turistov od oddiha v Egiptu, saj so glavna turistična središča daleč od centrov političnih bitk, poleg tega je v interesu začasne oblasti, da zaščiti turistična središča, saj je turizem najpomembnejša egiptovska gospodarska panoga. Letos bo v Šarm el Šejku in Hurgadi letovalo kar 600.000 ruskih turistov, ki zaradi nemirov niso odpovedovali turističnih aranžmajev.