Od naše dopisnice Moskva - Trenutek, ko so svet obšli posnetki ruske zastave na Severnem tečaju (na fotografiji), so v Rusiji primerjali s tistim, ko je zastava zaplapolala na Luni. Za Ruse nesporno zgodovinsko dejanje so tekmeci za prevlado v Arktičnem morju, predvsem Združene države Amerike in Kanada, pospremili s posmehom. »Saj nismo več v 15. stoletju! Ne moreš kratko malo potovati po svetu in ga s postavljanjem zastav razglašati za svojega« in »Vseeno mi je, ali so na dno morja postavili železno ali gumijasto zastavo, v nobenem primeru s tem ne morejo dokazati, da je območje njihovo«, so bile izjave, s katerim so v Torontu in Washingtonu skalili rusko slavje....
Od naše dopisnice
Moskva - Trenutek, ko so svet obšli posnetki ruske zastave na Severnem tečaju (na fotografiji), so v Rusiji primerjali s tistim, ko je zastava zaplapolala na Luni. Za Ruse nesporno zgodovinsko dejanje so tekmeci za prevlado v Arktičnem morju, predvsem Združene države Amerike in Kanada, pospremili s posmehom. »Saj nismo več v 15. stoletju! Ne moreš kratko malo potovati po svetu in ga s postavljanjem zastav razglašati za svojega« in »Vseeno mi je, ali so na dno morja postavili železno ali gumijasto zastavo, v nobenem primeru s tem ne morejo dokazati, da je območje njihovo«, so bile izjave, s katerim so v Torontu in Washingtonu skalili rusko slavje. Milo za drago jim je danes vrnil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
»Ne gre za postavljanje zastav, ampak za to, kar lahko dokažemo,« je dejal Lavrov. Ne dvomi, da bo Rusiji med tokratno odpravo uspelo zbrati dovolj dokazov, da je podvodni greben Lomonosov geološko nadaljevanje Rusije in da ima zato po konvencija OZN o pomorskem pravu izključno pravico do izkoriščanja 1,2 milijona kvadratnih kilometrov večnega ledu in snega, ki skrivata neprecenljivo naravno bogastvo. To je Moskva poskušala dokazati že leta 2001, vendar ji Združenih narodov ni uspelo prepričati.
Za prevlado na Severnem tečaju se poleg Rusije potegujejo še ZDA, Kanada, Danska in Norveška, torej vseh pet držav, ki se dotikajo arktičnega polarnega kroga in imajo po mednarodnih zakonih pravico do uporabe gospodarske cone 320 kilometrov od svoje obale. Zdaj se vse potegujejo za izključno lastništvo nad tem območjem. Tam namreč že raziskujeta tudi Norveška in Danska, Kanada je pred kratkim namenila 5,11 milijarde evrov za izdelavo ladij, ki bodo nadzirale Arktično morje, v ZDA pa poskušajo zagotoviti denar za izdelavo dodatnih polarnih ledolomilcev.
Na ameriškem geološkem inštitutu sodijo, da je pod arktičnim krogom četrtina vseh svetovnih zalog nafte. Strateška bitka za kar deset milijard ton nafte in zemeljskega plina se je po vsem sodeč začela.