Moskva – V Minsku in Bruslju so se v petek oddahnili, saj ruski plinski monopolist Gazprom ni uresničil grožnje in Belorusiji za 45 odstotkov zmanjšal dobave plina. Za to so se odločili, ko so od beloruskega upravljavca plinovodov Beltransgaz prejeli 190 milijonov dolarjev. Pri Gazpromu so korak pozdravili, a dodali, da do 10. avgusta pričakujejo poplačilo celotnega dolga v višini 456 milijonov dolarjev, sicer bodo svojo grožnjo uresničili čez teden dni. Belorusiji so na srce tudi položili, da za vse prihodnje pošiljke plina od nje pričakujejo polno plačilo.
Od naše dopisnice
V noči na petek, ko so na sedežu Gazproma potekala pogajanja z delegacijo iz Belorusije, ki je na vrat na nos prihitela v Moskvo, so trepetali tudi v Bruslju. Evropska unija se namreč še predobro spominja motenj v preskrbi s plinom in nafto, ki so sledile podobnim sporom, v katere sta se z Rusijo že zapletli tako Belorusija kot Ukrajina. Zaradi njih so bile pretekle tri zime tudi v Evropi še posebno mrzle. Najbrž je bila evropska komisija tudi zato prva, ki je pozdravila doseženi dogovor, odpovedala pa je tudi sklicani sestanek koordinacijske skupine za plin. Nemara prezgodaj, saj trenja med Minskom in Moskvo še niso povsem zglajena.
Še pred kratkim tesni zaveznik Kremlja, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, namreč postaja vse bolj neprijeten trn v peti ruskih oblasti. Zdaj jih obtožuje, da poskušajo prevzeti nadzor nad celotnim beloruskim gospodarstvom. »Prvič si bom dovolil na glas izreči, kar si mislim: Rusija si ne prizadeva le, da bi brezplačno privatizirala naša podjetja. Privatizirati želi vso Belorusijo,« je robantil zadnji evropski diktator Lukašenko. Pred tem je napovedal, da bo Belorusija dolg poplačala iz svojih proračunskih rezerv, in se pohvalil, da mu je kredit že ponudil venezuelski predsednik Hugo Chavez, edini svetovni voditelj, ki z beloruskim predsednikom sploh še ohranja stike.
Na ostre Lukašenkove besede se je odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je ostro zanikal trditve o izsiljevanju z nafto in zemeljskim plinom. »Vse tiste, ki nas obtožujejo, pozivam, naj rusko izsiljevanje z energenti dokažejo,« je dejal v Manili, kjer se udeležuje srečanja zunanjih ministrov članic Združenja držav jugovzhodne Azije.
Gazprom je v začetku januarja ceno plina za Belorusijo podvojil, tako da zdaj znaša 100 ameriških dolarjev za tisoč kubičnih metrov. Sosedi so do zdaj gledali skozi prste, saj so ji dovolili, da je v prvi polovici leta ne glede na to plačevala le polovično ceno. Za enako količino plina Gazprom svojim evropskim strankam zaračunava več kot 250 ameriških dolarjev.
Strokovnjaki so prepričani, da Belorusija sicer lahko poravna svoj dolg, da pa bo zaradi tega prisiljena svoj zunanjetrgovinski primanjkljaj financirati bodisi z zadolževanjem bodisi z odpiranjem vrat ruskim investitorjem. Gazprom je za 625 milijonov ameriških dolarjev pred kratkim že odkupil 12,5-odstotni delež beloruskega upravitelja plinovodov Beltransgaza, v štirih letih pa bo postal kar njegov polovični lastnik. O tem je bil že sklenjen tudi dogovor, po katerem bo ruski plinski monopolist za ta delež odštel 2,5 milijarde dolarjev.