Moskva – Številni požari v domovih za upokojence, psihiatričnih bolnišnicah in nočnih klubih so v preteklosti že dokazali, da je požarna varnost v Rusiji zelo dvomljiva, zadnja požara v ruskem glavnem mestu pa kažeta, da ogenj ne dela razlik med revnimi in bogatimi.
V požaru na tržnici v Moskvi je umrlo 17 emigrantov, gorelo pa je tudi v razkošnem poslovnem središču Moscow city.
Ognjeni zublji v skladišču Kačalovske tržnice na obrobju Moskve so razgalili tisto plat megapolisa, ki sicer ostaja skrita. V železnem zabojniku, ki je bil namenjen za skladišče, so se kot sardine stiskali emigrantski delavci iz Tadžikistana. Ogenj je najverjetneje zanetil električni grelec, brez katerega revni prišleki ne bi preživeli mrzle pomladi, ko se temperature ponoči spustijo tudi do minus 10 stopinj Celzija.
»Spali so na blazinah, ki so bile položene druga na drugo, z njimi pa so bila zadelana tudi vrata, zato ni bilo prostega izhoda,« je neimenovani predstavnik policije njihove življenjske razmere označil za nevredne človeka. V takšnih ali še hujših razmerah na moskovskih tržnicah ter v zapuščenih zgradbah, kleteh in celo sovjetskih podzemnih zakloniščih živi na tisoče prišlekov iz obubožanih držav srednje Azije, kot so Tadžikistan, Uzbekistan in Kirgizija. Po podatkih zvezne migracijske službe je samo Tadžikistancev več kot 700.000, neuradno pa naj bi v Rusijo s trebuhom za kruhom odšla kar polovica mlajših moških iz te skoraj sedemmilijonske države.
»Ljudje, ki živijo na tržnicah, so postali že tradicija. Nekdo jih je moral naseliti tukaj in policiji sem naročil, naj najde krivce,« je po televiziji žugal minister za izredne razmere Sergej Šojgu. Januarja 2009 je v požaru umrlo sedem migrantov, ki so začasno bivali v podzemni garaži v gradnji, še sedem jih je umrlo med požarom zapuščenega poslopja v središču prestolnice.
Zagorelo na vrhu nedokončanega nebotičnika
Moskva na zunaj vse bolj spominja na druge svetovne metropole, kar je predvsem zasluga gradbenega razcveta v zadnjih letih. Na reki Moskvi so začeli graditi tudi mednarodno poslovno središča Moscow city, ki zaradi mednarodne gospodarske krize še ni pod streho. Močno spominja na nesrečna newyorška dvojčka, zato je včerajšnji požar pritegnil še toliko več pozornosti. Zagorelo je na vrhu nedokončanega nebotičnika kompleksa Federacija, ki naj bi s 360 metri postal najvišja zgradba v Evropi. Ta naziv za zdaj pripada Mestu prestolnic, ki je del istega poslovnega središča in v višino meri 302 metra. Ogenj, ki ga je zanetila bleščeča skulptura iz luči, so s helikopterji gasili kar tri ure, kar ni nič v primerjavi s 26 urami, kolikor so avgusta 2000 porabili za gašenje požara na televizijskem stolpu Ostankino, ki je s 540 metri najvišji v Evropi.