Ob ameriški likvidaciji »prvega svetovnega terorista« Osame bin Ladna je rusko vodstvo potegnilo vzporednice z rusko likvidacijo zloglasnega Šamila Basajeva, ustanovitelja samomorilskih brigad Rijadus Salihin (Vrtovi pobožnih); deloval je na Severnem Kavkazu, kjer je bil leta 2006 ubit v posebni operaciji ruskih varnostnih služb. Odstranjevanje karizmatičnih islamističnih voditeljev je še vedno glavna ruska protiteroristična strategija, ki pa ni obrodila sadov. Pojavljajo se vedno novi ideologi, ki snujejo vse bolj spektakularne in brutalne napade....
Ob ameriški likvidaciji »prvega svetovnega terorista« Osame bin Ladna je rusko vodstvo potegnilo vzporednice z rusko likvidacijo zloglasnega Šamila Basajeva, ustanovitelja samomorilskih brigad Rijadus Salihin (Vrtovi pobožnih); deloval je na Severnem Kavkazu, kjer je bil leta 2006 ubit v posebni operaciji ruskih varnostnih služb. Odstranjevanje karizmatičnih islamističnih voditeljev je še vedno glavna ruska protiteroristična strategija, ki pa ni obrodila sadov. Pojavljajo se vedno novi ideologi, ki snujejo vse bolj spektakularne in brutalne napade. Dokaz je nedavni samomorilski napad na moskovskem letališču Domodedovo, v katerem je umrlo štirideset ljudi. Na podlagi ruske izkušnje lahko sklepamo, da tudi smrt bin Ladna ne bo zmanjšala grožnje globalnega terorizma.
Kot da bi si zatiskali oči pred lastnim neuspehom, je ruska stran ameriško operacijo Geronimo ter protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu vrgla v isti koš in jih označila za »neprecenljiv uspeh v globalni vojni proti terorizmu«. Z opravičevanjem ameriškega, milo rečeno, spornega ravnanja, poskušajo dobiti bianko menico za nadaljnje neučinkovite, nelegalne in nehumane postopke svojih varnostnih služb na Severnem Kavkazu.
Zaradi njih je Rusija deležna ostrih obsodb mednarodne skupnosti, večkrat pa je zanje odgovarjala tudi pred mednarodnim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tam sprejetih odločitev navadno ne spoštujejo, a to je že druga zgodba. Trenutno bolj bode v oči dvoličnost mednarodne skupnosti, ki Ruse graja, Združenim državam pa ploska. Na grobe besede nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi bilo treba teroriste splakniti v stranišče, so se zahodni voditelji odzivali z opozorili, da bi jih bilo treba zajeti, jim soditi, ne pa jih kratko malo pobijati. Ko so Američani bin Ladna odplaknili v morje, niso rekli nič. Poosebljal je strah in grozo vsega sveta, ne samo Rusije!
Med rusko in ameriško vojno proti terorizmu obstaja še ena vzporednica, in sicer iskanje kolektivne odgovornosti, kar lepo ponazarjata ruska vojna v Čečeniji in ameriška invazija na Afganistan. Proameriški afganistanski predsednik Hamid Karzai je resda ustanovil komisijo za pogajanja s talibi, ki za zdaj (še?) niso del afganistanskega vsakdanjika. Proruski čečenski predsednik Ramzan Kadirov še naprej ruši domove ljudi, ki jih sumijo sodelovanja s skrajneži ter brutalno obračunava z njihovimi sorodniki in sosedi.
Takšna praksa je v nasprotju s pobudo o ustvarjanju zaupanja, ki jo promovira novi predsedniški odposlanec za severnokavkaško federalno okrožje Aleksander Hlaponin. Spiralo nasilja je po mnenju glavnega urednika spletnega portala Kavkaški vozel Grigorija Švedova mogoče pretrgati samo z legitimizacijo nenasilnih vahabitov, ki so po njegovem mnenju v večini, ter s splošno amnestijo za upornike in njihovo socializacijo.
Osama bin Laden bo živ, dokler v arabskem svetu ter ruskih republikah na Severnem Kavkazu ne bodo vladali demokratični voditelji, ki bodo terorizem odpravljali z nenasilnimi sredstvi. »Al Kaida in demokracija ne moreta koeksistirati,« v komentarju z naslovom Duh bin Ladna sklene avtorica knjige Zibelka islama Mai Yamani. Arabska pomlad prinaša upanje. Dolgoročno morda tudi za pretežno muslimanske republike na ruskem Severnem Kavkazu.