Moskva – Na obisku v Rusiji je bil odposlanec izraelskega obrambnega ministra Amos Gilad, ki je poskušal ruske oblasti odvrniti od prodaje naprednih protiraketnih sistemov S-300 »neodgovornim elementom« v Siriji, predvsem pa Iranu, saj bi to močno otežilo in podražilo morebitni izraelski napad na iranske jedrske objekte. Hkrati se je Gilad v Moskvi dogovarjal o prodaji brezpilotnih letal, s kakršnimi si je med avgustovsko vojno v Južni Osetiji pomagala Gruzija, ki je v obveščevalnem smislu blestela vseh pet dni spopada. Ta spopad pa je tudi razkril, da ruska vojska ni kos nalogam modernega vojskovanja, je bil odkritosrčen načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil general Nikolaj Makarov.
Od naše dopisnice
Rusija razstavlja svoja brezpilotna letala na številnih sejmih vojaške opreme, v praksi pa so njeni modeli neuporabni. Med vojno se je morala tako zanašati predvsem na podatke, pridobljene med poleti svojih strateških bombnikov tu-22. Zdaj se je obrnila na proizvajalca, ki je z brezpilotnimi letali oskrbel njenega nasprotnika v avgustovski vojni v Južni Osetiji. »Gre za zelo pomemben premik, s katerim je Rusija priznala, da ji je med vojno z Gruzijo močno primanjkovalo obveščevalnih podatkov s terena,« je rusko-izraelsko dogovarjanje pospremil Mathew Clements, analitik Jane’s Information Group. Po njegovem se Rusija zanima za nakup izraelskih brezpilotnih letal hermes 450, ki »sodijo med najbolj dovršena brezpilotna letala na svetu«.
Če bo posel sklenjen, bo to sploh prvi orožarski posel med Izraelom in Rusijo, ki je med hladno vojno z orožjem izdatno oskrbovala arabske sovražnice judovske države. Ker se Rusija še naprej spogleduje z režimi, ki Izraela ne priznavajo, je Tel Aviv do Moskve nezaupljiv. Ne glede na to se ruski vpliv na Bližnjem vzhodu krepi. Med drugim Rusija skupaj z ZDA, EU in OZN sodeluje v bližnjevzhodni mirovni četverici in si celo prizadeva, da bi prihodnje leto organizirala bližnjevzhodno mirovno konferenco. Da se poskuša otresti slovesa podpornice »malopridnih režimov«, dokazuje tudi ruska vojaška pomoč libanonskim oboroženim silam, ki so za učinkovit boj proti skrajni šiitski skupini Hezbolah pred tem že dobile pomoč ZDA. Od Rusije bo Libanon dobil 10 vojaških lovcev mig-29, kar so libanonskemu obrambnemu ministru Eliasu Muru obljubili med nedavnim obiskom v Moskvi.
Temeljite posodobitve je potrebna tudi ruska vojska, ki jo bodo v skladu z reformo v prihodnjih letih zredčili, bolje opremili in naredili bolj mobilno. Po mnenju načelnika generalštaba ruske vojske Makarova je trenutno le 17 odstotkov pripadnikov ruskih oboroženih sil pripravljenih na boj, zato bodo do leta 2012 število vojakov z zdajšnjih 1,13 milijona zmanjšali na milijon. Znebili se bodo tudi 100.000 častnikov. »Med avgustovsko vojno smo se zelo namučili, da smo dobili poročnika-polkovnika, polkovnika ali generala, ki bi bil zmožen poveljevati vojski. Karierni poveljniki, ki so pristojni za papirne regimente in divizije, tega niso zmožni. Ko smo jih oskrbeli z vojaki in vojaško opremo, so nekateri povsem izgubili glavo, drugi pa preprosto niso hoteli izpolniti ukazov. Ali potrebujemo takšne oficirje?« je bil kritičen Makarov. Naslikal je tudi črno sliko razmer v ruskih letalskih in pomorskih silah: »Od 150 eskadrilj vojaškega letalstva jih je samo pet, ki so v stalni bojni pripravljenosti, pa še ti imajo na voljo samo 24 namesto 36 letal. Podobne so razmere v ruski mornarici, kjer je kar polovica bojnih ladij zasidranih v pristaniščih.« Dodal je, da bo Rusija do sklenitve modernizacije konvencionalnih sil polagala vse upe v svoj arzenal strateških jedrskih sil. »Za nas so prioriteta strateške jedrske sile. Upam, da nam bo pod njihovo zaščito uspelo izpeljati reformo naših oboroženih sil,« je poudaril.