Moskva – Finančni ministri Evrazijske gospodarske skupnosti, ki vključuje nekdanje sovjetske republike in v kateri ima glavno besedo Rusija, so na sobotnem srečanju potrdili odločitev o tri milijarde dolarjev vrednem kreditu za Belorusijo, v zameno pa je moralo belorusko vodstvo privoliti v privatizacijo, česar so se dolgo izogibali. Dokaz za to, da se je desetmilijonska Belorusija znašla pred bankrotom, je tudi njeno moledovanje pri Mednarodnem denarnem skladu, ki v zameno prav tako pričakuje drastične gospodarske reforme. Belorusija pa ni samo gospodarsko na kolenih, ampak tudi politično, saj v popolni osami živi že vse od spornih predsedniških volitev decembra lani, na katerih je že četrtič zmagal avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko.
Od naše dopisnice
Beloruska centralna banka je letos izgubila kar četrtino deviznih rezerv, ki zdaj znašajo borih 3,7 milijarde dolarjev, država ima velikanski zunanjetrgovinski primanjkljaj, krepi se fiskalno neravnotežje. K poglabljanju krize je močno pripomoglo 30-odstotno povišanje plač za državne uslužbence tik pred spornimi volitvami.
Oblasti so se na krizo odzvale z drastično devalvacijo nacionalne valute, zaradi česar so prebivalci čez noč izgubili kar 40 odstotkov svojih prihodkov. To je vodilo v množični dvig prihrankov, njihovo menjavo v dolarje ter panično nakupovanje dobrin s trajno vrednostjo, kakor so rabljeni avtomobili, gospodinjski stroji in gradbeni material. Prestrašeni prebivalci so v trgovinah razgrabili tudi osnovna živila, katerih cene so se v slabih dveh mesecih skorajda podvojile, na kar se je vlada odzvala z začasno zamrznitvijo cen.
Optimistične projekcije ministrstva za gospodarstvo napovedujejo 39-odstotno inflacijo na letni ravni, najbolj črn scenarij pa ne izključuje rekordne hiperinflacije, s kakršno so se leta 2008 soočili v Zimbabveju. »Belorusija se je končno odločila za pravilno makroekonomsko politiko, vendar krize ne bo mogoče ustaviti brez korenitih gospodarskih reform,« je ekonomist Ivan Tčakarov iz moskovske banke Renaissance Capital prepričan, da ne bo šlo brez zaostritve monetarne in fiskalne politike, privatizacije ter dodatnega posojila Mednarodnega denarnega sklada, ki je v Belorusijo že poslal svoje strokovnjake.
V zameno za tri milijarde dolarjev vredno posojilo Evrazijske gospodarske skupnosti, ki ga bodo izplačali v prihodnjih treh letih, je belorusko vodstvo že privolilo v obsežno privatizacijo državnih podjetij, od katere bodo največ imele ruske družbe. Gazprom je tako že sporočil, da se pogaja o nakupu še 50-odstotnega deleža beloruskega upravljavca plinovodov Beltransgaz, kar pomeni, da utegne končati v 100-odstotni ruski lasti. Poleg elektroenergetskih družb bodo na prodaj še gradbena podjetja in proizvajalci strojev.
Državne televizijske postaje objavljajo predvsem dezinformacije, kot je, denimo, izjava beloruskega namestnika premiera Siarheja Rumasa, da cene hrane pravzaprav padajo, ter grožnje Lukašenka vsem po vrsti. Zaradi domnevnega podžiganja panike so iz Belorusije pred dnevi izgnali poročevalca ruske televizijske postaje Dež, s podobnim ukrepom pa so zagrozili tudi novinarju ruske državne televizijske postaje Rossija 1. Na omenjeni postaji so objavili enourno oddajo o beloruskem gospodarstvu, ki sloni predvsem na posojilih iz Rusije, v kateri so odločno zavrnili Lukašenkove obtožbe, da je za vse beloruske tegobe kriva velika soseda, ki je zvišala cene zemeljskega plina in nafte. Oddajo so v Belorusiji cenzurirali, je poročala edina neodvisna beloruska televizijska postaja Bielsat, ki jo finančno podpira Poljska. Z vodstvom televizije se je med obiskom v Varšavi srečal tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je napovedal, da Združene države Amerike razmišljajo o uvedbi dodatnih sankcij proti avtoritarnemu beloruskemu režimu.
Polona Frelih