Moskva – Po podatkih federalne migracijske službe je Rusija od leta 2000 s svojimi potnimi listi opremila 2,9 milijonov Rusov, ki živijo v nekdanjih sovjetskih republika Gruziji, Ukrajini, Estoniji in Moldaviji. Vodstva teh držav se bojijo, da je to zgolj pretveza za vpletanje v njihove notranje zadeve ali celo vojaško posredovanje, kakršno je bilo v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetije, kamor je Rusija poslala svojo vojsko, da bi bojda zaščitila ruske državljane.
Od naše dopisnice
Rusija navedb o političnem ozadju svoje darežljivosti odločno zanika in vztraja, da želi zgolj pomagati sonarodnjakom, ki so po razpadu Sovjetske zveze ostali zunaj ruskih meja. »Naša zunanja politika je politika nekonfrontacije. Ne potrebujemo konfliktov, tako kot druge države pa imamo pravico zavarovati svoje državljane,« je špekulacije zavrnil tiskovni predstavnik Kremlja Aleksej Sazonov in dodal, da je Belgija v preteklosti ravnala podobno.
V zadnjih mesecih je Rusija največ potnih listov razdelila na polotoku Krimu, ki ga je Ukrajini podaril Nikita Hruščov, sam po rodu Ukrajinec. Vendar pa imajo Krim, kjer živi številčna ruska manjšina, ruski politiki še zdaj za svojega. Z ruskim potnim listom tam razpolaga kar 200 tisoč ljudi, oziroma vsak deseti prebivalec. »Rusija skuša storiti podobno kakor v Južni Osetiji in Abhaziji – ustvariti pravno podlago za intervencijo, pa najsi bo gospodarska, politična ali vojaška,« ocenjuje Peter Zeihan, podpredsednik Stratfora, mednarodne obveščevalne in analitične agencije.
Zaradi vse večjega števila državljanov, ki razpolagajo z ruskimi potnimi listi, so zelo nervozni tudi v Estoniji. Po podatkih ruskega veleposlaništva v Estoniji so do 30. oktobra 2008 potne liste razdelili še 3,700 v Estoniji živečim Rusom, kar je trikrat več kot v enakem obdobju lani. V tej pribaltski državi trenutno živi 96,200 ruskih državljanov in kar 111,700 nedržavljanov, oziroma Rusov brez kakršnegakoli državljanstva. Po razpadu Sovjetske zveze namreč estonske oblasti tam živečim Rusom niso avtomatično podelile državljanstva novonastale države, ampak so morali pred tem opraviti test estonskega jezika. »Končno sem se odločil. Sprejel bom rusko državljanstvo. Ruse z estonskim potnim listom imajo v Estoniji za drugorazredne državljane,« se je pred kratkim odločil tudi Vitalij Škola iz mesta Narva na severovzhodu Estonije, kjer živijo zvečine Rusi.
Ruske potne liste ima tudi kar četrtina od 550 tisoč prebivalcev moldavske separatistične pokrajine Pridnestrske republike, ki jo Rusija podpira s poceni plinom in pokojninami. Predsednik pokrajine Igor Smirnov ne bi imel nič proti, če bi pokrajina postala kar del Rusije, čeprav nanjo sploh ne meji. »Rusija je za nas kot najbližji, najljubši človek – je kakor naša domovina,« je težnje separatističnih oblasti ubesedila 23-letna Aljona Aršihova, novopečena ponosna lastnica ruskega potnega lista.
V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji je Rusija potne liste delila predvsem med letoma 2002-2003. Zdaj se veljavnost teh dokumentov izteka, ruske oblasti pa z izdajo novih prav nič ne hitijo, saj pokrajini vse od priznanja njune samostojnosti štejejo za samostojni entiteti. A brez ruskih dokumentov ni mogoče potovati v Rusijo, kar pomeni, da je tamkajšnje prebivalstvo obsojeno bolj kot ne na životarjenje. V Južni Osetiji namreč plač v zadnjih mesecih niso izplačali niti najvišjim državnim uradnikom. Zataknilo se je tudi pri izplačilu 1,9 milijarde evrov ruske pomoči, saj je ruski premier Vladimir Putin odločil, da bo sredstva sprostil šele, ko bo oblikovana posebna ruska komisija, ki bo nadzira njihovo porabo.