Minsk – Ruski dispečerji na vojaškem latališču v Smolensku so posadko poljskega predsedniškega letala Tupoljev 154 pravočasno obvestili o slabi vidljivosti, ki je znašala le 100 do 150 metrov, zato so jim svetovali, naj pristanejo v beloruski prestolnici Minsku, ki je od Smolenska oddaljen 304 kilometre, ali pa v beloruskem mestu Vitebsk, od koder bi do prizorišča slovesnosti potrebovali še manj časa, saj gre za 111 kilometrov. To je včeraj na zasedanju ruskega vladnega prezidija sporočil namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov. Dodal je še, da sta obe črni skrinjici nepoškodovani, tako da bodo lahko natančno ugotovili, kaj se je na krovu letala dogajalo v zadnjih minutah.
Od naše dopisnice
Obe črni skrinjici so na ruskem generalnem državnem tožilstvu odprli v navzočnosti predstavnikov poljskega zunanjega ministrstva in poljskih letalskih oblasti. Tudi v izogib raznim teorijam zarot, ki rastejo kot gobe po dežju.
Nasprotno, ruski strokovnjaki soglasno ugotavljajo, da je za tragedijo kriva posadka predsedniškega letala, ki je po besedah namestnika poveljnika generalštaba ruskih letalskih sil Aleksandra Alešina večkrat preslišala navodila ruskih kotrolorjev poleta. Pojasnil je, da je mednarodna praksa jasna in da so navodila vojaških kontrolorjev poleta v primeru, ko gre za civilna letala, samo priporočila, odločitev pilota pa je, ali jih bo upošteval ali ne. Vodja zvezne službe za letalski transport Aleksander Neredko je razkril, da je letalo že ob prvem poskusu pristanka zadelo ob drevo in da je bilo precej niže od predpisanega minimuma, ki znaša 60 metrov. Ruski minister za izredne razmere Sergej Šojgu je dodal, da je letalo med pristajanjem za kar 150 metrov zgrešilo pristajalno stezo.
Pred predsedniškim letalom je na vojaškem letališču Severni v Smolensku že pristalo tudi letalo Jak 40 s poljsko novinarsko delegacijo, drugo poljsko letalo Iljušin 76 pa je po dveh neuspelih poskusih pristanka zaprosilo za pristanek na moskovskem letališču Vnukovo. Za Moskovski Komsomolec so spregovorili tudi številni ruski letalski strokovnjaki, ki pa niso želeli biti imenovani, saj so jim nadrejeni prepovedali dajati komentarje. Večina meni, da se je tragedija zgodila tudi zato, ker vojaška letališča niso opremljena s sistemi za samodejno pristajanje potniških letal.
Ruski mediji so se spomnili 12. avgusta 2008, ko je pilot poljskega predsedniškega letala kljub izrecnemu ukazu Lecha Kaczynskega, da mora pristati v Tbilisiju, zaradi tveganja letalo preusmeril v Azerbajdžan, zaradi česar je bil pozneje odpuščen. Pilot predsedniškega letala naj bi bil tudi zaradi tega pod velikim pritiskom.
Takoj po tragediji je letalo s poljsko delegacijo pristalo v beloruskem Vitebsku, za kar so se poljske oblasti že zahvalile beloruskim oblastem, včeraj pa je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski v telefonskem pogovoru zahvalo predal tudi ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. V Moskvi so namreč včeraj pristajali poljski čarterji s sorodniki žrtev tragedije pri Smolensku, ki so ključni za identifikacijo žrtev. Za zdaj so identificirali šele 14 ljudi, preostale pa bo mogoče samo z analizo DNK, za kar bodo potrebovali štiri dni. V ruskem glavnem mestu so za sorodnike odprli poseben center, kjer jim dajejo tudi psihološko pomoč, vse stroške njihovega bivanja bo poravnala Rusija.
V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja in številni Moskovčani so pred poljsko veleposlaništvo v Moskvi prinašali cvetje in prižigali sveče. Med njimi je bil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Nič drugače ni bilo v Minsku, kjer je bil včeraj državni praznik radonica, nekakšen beloruski 1. november, ko se spomnijo vseh mrtvih.