Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj poskušal pokazati, da je pravi voditelj za težke čase. Na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija, ki ji predseduje, čeprav ni njen član, je kar 45 minut predstavljal vladne ukrepe za boj proti gospodarski krizi. Na kongresu je sodeloval tudi predsednik Medvedjev, ki pa je ostal v Putinovi senci. Zato so se spet okrepile govorice, da je podaljšanje predsedniškega mandata na šest let – spremembe je le dan pred kongresom potrdila ruska duma – pravzaprav pisano na kožo Putinu, ki naj bi se že prihodnje leto vrnil na predsedniški položaj.
Od naše dopisnice
»Globalno gospodarsko krizo je spodbudila brezbrižna ameriška finančna politika,« je Putin poudaril v govoru, ki so ga v živo prenašale vse državne televizijske postaje. V duhu pregovora, kar ne ubija, krepi, je napovedal, da bo Rusija prišla iz krize še močnejša. »Storili bomo vse, da zavarujemo prihranke naših državljanov in preprečimo vrnitev v čase gospodarskih šokov, ki so nas pretresli leta 1991 in 1998,« je miril. Državljanom, ki so že začeli oblegati banke, je zagotovil jamstvo za 98,5 odstotka denarja, ki ga imajo naloženega.
Putin je podrobno predstavil skoraj 16 milijard evrov vreden paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva in pomoč državljanom. Zagotovil je, da se Rusiji najhujšega ni treba bati, saj je v letih visokih cen nafte nakopičila ogromne devizne in zlate rezerve. »Ta sredstva nam omogočajo, da ohranimo makroekonomsko stabilnost, zajezimo inflacijo in preprečimo večji padec tečaja rublja.« Strokovnjaki imajo o poseganju v rezerve različna mnenja. »S podporo domači valuti izčrpavajo rezerve. Morali bi spremeniti menjalni tečaj rublja,« je ruske ukrepe za nerealistične označil James Fenkner iz investicijskega sklada Red Star Asset Management. Ronald Smith iz moskovske Alfa Banke je ruski strategiji bolj naklonjen: »Previdno so varčevali za deževne čase in povem vam, da zdaj ne gre več za navaden dež, ampak za naliv.« V zadnjem tednu se je vrednost deviznih in zlatih rezerv že zmanjšala za dobrih 17 milijard evrov in padla na najnižjo raven v več kot letu dni.
V sveženj vladnih ukrepov sodijo tudi znižanje davka na dobiček s 24 na komaj štiri odstotke, večja prožnost lokalnih oblasti pri zmanjševanju obdavčitve, za 1,4 milijarde evrov bodo povečali vlaganja v obrambno industrijo, več sredstev bodo namenili tudi za zdravstvo in izobraževanje, upokojenci pa bodo dobili dodatno pomoč.
Po Putinovem govoru je ruski borzni indeks MICEX pridobil nekaj vrednosti, še zdaleč pa ni nadomestil izgub, ki so se nakopičile v preteklih mesecih. Glavni ruski borzni indeksi so namreč zaradi krize izgubili skoraj 75 odstotkov svoje vrednosti, rubelj pa je glede na dolar izgubil kar 15 odstotkov. Vlagateljev očitno ni prepričala niti Putinova napoved ruske pomoči Mednarodnemu denarnemu skladu, ki bo znašala 785 milijonov evrov; še 1,6 milijarde evrov sredstev za premagovanje težav je Rusija obljubila tudi Belorusiji, Kitajska in Indija pa sta dobili ponudbo za posojila, s katerimi bosta lahko kupovali ruske dobrine.
Zaupanje vlagateljev so morda omajale tudi trditve ruskih novinarjev, da tožilstva po državi kličejo na zagovor urednike in novinarje, ki da s svojim poročanjem o likvidnostnih težavah nekaterih bank povzročajo nepotrebno paniko. Domnevno cenzuro naj bi spodbudil Medvedjev, ko je organe pregona v začetku meseca pozval, naj se lotijo medijev, ki sprožajo zlonamerne govorice o težavah ruskega gospodarstva.