Moskva – »Po lastni volji ne bom odstopil,« je po vrnitvi z dopusta v avstrijskem Kitzbühlu samozavestno izjavil včeraj odstavljeni moskovski župan Juri Lužkov. Takoj zatem je napovedal, da se bo kot župan že v kratkem odpravil na službene poti v Nemčijo, Vietnam in Kazahstan, s čimer je le še poudaril svojo odločenost. Dan zatem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel odlok o njegovi odstavitvi, v katerem je zapisal, da je zapravil njegovo zaupanje. Za vršilca dolžnost je imenoval njegovega namestnika Vladimirja Resina, ki je bil doslej odgovoren za mestne gradbene projekte.
Od naše dopisnice
Gre za epilog zgodbe iz začetka septembra, ko so ruske državne televizije druga za drugo objavljale kompromitirajoče prispevke na račun Lužkova, ki je ruski metropoli vladal kar 18 let in jo celo po mnenju največjih kritikov uspel transformirati v moderno evropsko mesto. V njih so ga obtožili korupcije in klientelizma, s čemer naj bi njegovi ženi Jeleni Baturini omogočil postati najbogatejša Rusinja in tretja najbogatejša Zemljanka. Prej je bila to tabu tema, zato ni nobenega dvoma, da gre za politični škandal desetletja.
Govorice o odstopu Lužkova so v Rusiji stalnica že skoraj dve desetletji, a je vedno znova dokazal, da je v postsovjetski politiki kot mačka z devetimi življenji. Da se bo izvlekel je obveljalo tudi, ko kritike zaradi njegove odsotnosti ob strahovitih poletnih požarih in smogu niso in niso potihnile, poleg tega pa se je zapletel še v javni spor z Medvedjevom, ki ga je zaradi tega pozval k odstopu.
Prevladalo je mnenje, da tega ne bo storil, dokler zase ne bo izpogajal primernega položaja, s pomočjo katerega bo ohranjal nedotakljivost svojih poslovnih interesov. »Zvezne oblasti so domnevale, da se bo zlomil pod težo negativne propagande, a se je izkazalo, da je pretrd oreh. Verjetno se bodo morali z njim pogajati do izteka njegovega mandata julija 2011,« je ocenjeval neodvisni politični analitik Rostislav Turovski. Omenjeno tezo je podkrepil z argumentom, da bi konflikt z Lužkovom omajal vladajočo stranko Enotna Rusija, ki jo je pomagal ustanoviti, rezultate volitev v državno dumo leta 2011, predvsem pa predsedniške volitve leto pozneje.
Na drugi strani je obveljalo, da bi Medvedjev z omahovanjem postal politično truplo še pred predsedniškimi volitvami leta 2012 in da je potemtakem Lužkov predvsem stranska žrtev bitke za oblast v vladajočem tandemu.
Tudi zato, ker je ruska vladna agencija že registrirala spletni naslov Putin-2012.rf, kar je doslej najbolj jasen dokaz, da se namerava premier Vladimir Putin ponovno povzpeti na predsedniški položaj. »Nihče ne verjame več, da bo Medvedjev objavil kandidaturo,« je odločitev pospremil Aleksej Muhin iz Centra za politične informacije, ki sodi v krog analitikov, za katere je bila odločitev o usodi Lužkova plod skupne odločitve v vladajočem tandemu. Bolj cinični vztrajajo, da zaenkrat ni mogoče zaključiti, niti kdo niti zakaj je sprejel omenjeno odločitev.
»Županu s čepico«, ki je megalomanske projekte, kot je bila denimo obnova moskovske katedrale Kristusa Odrešenika, uresničeval s precej vprašljivimi metodami, kritiki očitajo tudi pomanjkanje občutka za moskovsko arhitekturno zapuščino, avtoritarnost in manipulacije na zadnjih volitvah v mestno dumo, zaradi katerih je prepričljivo zmagala Enotna Rusija. Po zadnji javnomnenjski raziskavi neodvisnega centra Levada, odstavljenemu županu zaupa le še 19,5 odstotkov prebivalcev, 54 odstotkov pa mu ne verjame več. Med najostrejšimi kritiki je Vladimir Rizkov, ki je bil dolga leta edini neodvisni poslanec v ruski dumi, a leta 2007 zaradi spremenjene volilne zakonodaje ni več mogel kandidirati. Njegov zadnji večji projekt je bila prav organizacija demonstracij proti Lužkovu, na katerih je nekaj sto ljudi pozivalo k ponovni uvedbi volitev za moskovskega župana, ki ga že od leta 2004 imenuje predsednik.
Gre za posledico odločitve nekdanjega predsednika Putina, ki je ukinil volitve regionalnih predstavnikov, ker ima status federalnega mesta, pa kot ločeno rusko regijo obravnavajo tudi Moskvo. »Na proces izbire nimamo nobenega vpliva. Vlada nam župan, ki v svojem stolčku sedi že 18 let. Naslednje leto bo imel 75 let in skrajni čas je za njegovo upokojitev,« so organizatorji demonstracij zapisali na svoji spletni strani. Moskva je poleg beloruskega glavnega mesta Minska edina prestolnica v Evropi, kjer županov ne volijo.
Lužkov je rojen Moskovčan, ki je kariero začel v kemični industiji, leta 1977 pa se je povzpel v moskovski mestni svet. Za župana je bil prvič imenovan leta 1992, v 90-letih prejšnjega stoletja pa se je neuspešno potegoval tudi za predsedniški položaj. V tem času si je s svojimi populističnimi izjavami na račun oligarhov, ki so obogateli med vladavino Borisa Jelcina, v domovini nakopal številne sovražnike. Odstavitve s položaja ni komentiral, je pa predstavnik mestne dume v njegovem imenu povedal, da bo ostal v Rusiji, kjer si bo še naprej prizadeval za blaginjo prestolnice.
Sejo mestnega sveta je včeraj že vodil vršilec dolžnosti Vladimir Resin, njegov dolgoletni sodelavec in tesen zaveznik, ki je s svojimi 74-leti tudi njegov vrstnik. V mestni administraciji dela od leta 1988, pred tem pa je vodil glavni mestni gradbeni podjetji Glavmosinžstroj in Glavmospromstroj. Leta 2005 je na vprašanje, koga se najbolj boji, izjavil: »Moje žene Marte in Lužkova. Županovo mnenje je bilo zame vedno zelo pomembno.«
Polona Frelih