Logo

Putin dobil zgodnje rojstnodnevno darilo

Moskva – Predsednik Vladimir Putin je prvo rojstnodnevno darilo prejel že teden dni pred 61. rojstnim dnem. Skupina ruskih poslancev in članov obskurne Mednarodne akademije za duhovno enotnost in sodelovanje ga je uradno nominirala za kandidata za Nobelovo nagrado za mir leta 2014. Na pobudo se ni odzval, kar so Putinovi zagovorniki pripisali njegovi »skromnosti«.


 

Polona Frelih, dopisnica

Glavna teza predlagateljev je, da si Putin Nobelovo nagrado za mir zagotovo zasluži bolj kot ameriški predsednik Barack Obama, ki se z njo kiti od leta 2009. »Obama je pripravljal teren za vojaško posredovanje v Siriji, a je kljub temu obdržal laskavi naziv. Po mojem si ga precej bolj zasluži naš predsednik, ki je storil vse, da bi spor rešili s političnim dialogom,« je predlog utemeljil zapriseženi Putinov lojalist in poslanec dume Josif Kobzon. Za podpredsednika Mednarodne akademije za duhovno enotnost in sodelovanje Beslana Kobakija je Putin nesporno osebnost letošnjega leta, »saj je z osebnim zgledom dokazal zvestobo miru«. Njegov nadrejeni Georgij Trapeznikov dodaja, da je to že večkrat potrdil s svojimi prizadevanji v Ruski federaciji. Že pred tem je Putina za to vse bolj kontroverzno nagrado predlagal predsednik Vseruskega izobraževalnega fonda Sergej Komkov, ki je v pismu Nobelovemu odboru poudaril, da »se ruski voditelj maksimalno trudi ne samo za zagotavljanje miru v lastni državi, ampak aktivno podpira tudi mirno rešitev konfliktov po vsem svetu«.

Putinovi kritiki so pobudo že raztrgali, češ da ima krvave roke zaradi druge čečenske vojne, sirska mirovna pobuda pa da je zrasla iz sebičnih ruskih strateških interesov v Siriji, kjer ima Moskva svojo edino pomorsko vojaško bazo zunaj območja nekdanje Sovjetske zveze, poleg tega pa režim sirskega predsednika Bašarja al Asada zalaga z orožjem. Pravijo, da je povsem neprimeren kandidat za nagrado že kot nekdanji agent brezkompromisne tajne službe KGB. K zadržanosti poziva celo njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, češ da je treba najprej počakati, da bodo na Bližnjem vzhodu vidni konkretni rezultati, šele nato bo čas za triumfalne izjave.

Med dosedanjimi nagrajenci le dva Rusa

Nobelov odbor se o dobitnikih nagrade in njihovih predlagateljih ne sme izrekati še najmanj 50 let po podelitvi nagrade, za katero kandidate lahko predlagajo člani odbora, člani parlamentov in vlad, mednarodnih organizacij, profesorji prava, zgodovine in filozofije ter prejemniki nagrad.

Doslej sta jo prejela šele dva Rusa. Leta 1990 jo je dobil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ker je pomagal zrušiti sistem, ki ga je kot član Komunistične partije pomagal graditi več desetletij. Nobelov odbor je v uradni obrazložitvi sicer zapisal, da je »igral vodilno vlogo v mirovnem procesu, ki dandanes karakterizira pomembne dele mednarodne skupnosti«. Zapisali so še, da so se »v zadnjih letih zgodile dramatične spremembe v odnosu med Vzhodom in Zahodom. Konfrontacijo so zamenjala pogajanja, stari evropski narodi so dobili nazaj svobodo, oboroževalna tekma se umirja.«

Leta 1975 pa je nagrado prejel sovjetski jedrski fizik in disident Andrej Saharov, po katerem so poimenovali odlikovanje, ki ga evropski parlament vsako leto podeljuje za dosežke na področju svobode govora in misli. Tokrat se je v ožji izbor prebil tudi ameriški žvižgač Edward Snowden, so v torek sporočili iz Strasbourga. Med favoritinjami je še pakistanska blogerka Malala Jusafzaj, nominirani pa so tudi trije beloruski politični zaporniki: vodja človekoljubne organizacije Vjasna Ales Bjaljacki, nekdanji opozicijski predsedniški kandidat Mikalaj Statkevič in član mladinskega gibanja Mlada fronta Eduard Lobau. Bjaljacki je v začetku tedna že prejel tudi prvo nagrado evropskega sveta za izjemne dosežke pri obrambi človekovih pravic, ki nosi ime po nekdanjem češkem predsedniku Vaclavu Havlu.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

4/10/2013 clanek-2294498.md

Priporočam