Moskva – Najbolj znani ameriški ubežnik Edward Snowden je na dobri poti, da v roku enega tedna zapusti tranzitno cono moskovskega letališča Šeremetjevo, na katerem je bil ujet več kot tri tedne. Ruski odvetnik in član javne zbornice Anatolij Kučeren, ki mu je na petkovem srečanju s predstavniki človekoljubnih organizacij brezplačno ponudil svoje usluge, je v njegovem imenu na zvezno migracijsko službo oddal vse potrebne dokumente za začasno zatočišče.
Polona Frelih, dopisnica
Anatolij Kučeren je očitno oseba, ki jo je bilo vredno povabiti na petkovo zaprto srečanje, na katerem je Snowdnu ponudil svoje usluge. Ob idealističnem nastopu nekdanjega sodelavca ameriških tajnih služb mu je bilo takoj jasno, da se bo brez profesionalne pravne pomoči težko prebil čez zahtevno rusko birokracijo. Med njunim torkovim srečanjem mu je podaril slovar ruske abecede, Snowden pa mu je zaupal, da se je na nezakonit in obsežen nadzor ameriških tajnih služb pripravljal kar leto dni. »Še enkrat sem ga vprašal: Ali boste spoštovali pogoje, ki vam jih je v zameno za zatočišče postavil predsednik Ruske federacije? Na to je odgovoril: ‘Izpolnjeval bom ta pogoj’,« je Kučeren komentiral za televizijsko postajo Dež. Naj spomnimo, da je na petkovem srečanju Snowden zatrdil zgolj, da ni nikoli škodoval interesom ZDA.
Kučeren poudarja, da ni postal Snowdenov odvetnik, mu bo pa še naprej pomagal. Dodal je, da ima zvezna migracijska služba za rešitev njegove prošnje o začasnem zatočišču na voljo tri mesece, ki jih bo njegova ‘stranka’ preživela na istem mestu kot do zdaj – v tranzitni coni. Drugačno mnenje je za Interfax podal sodelavec zvezne migracijske službe Vladimir Voloh, ki je dejal, da utegnejo prošnjo rešiti že v tednu dni, potem pa se bo lahko kot oseba z začasnim zatočiščem svobodno gibal po Rusiji, vendar bo moral prijaviti začasni naslov. V času reševanja njegovega zahtevka lahko ostane bodisi v tranzitni coni ali se preseli v center za iskalce zatočišča. Zvezna migracijska služba razpolaga s tremi, v njem je prostora za 180 ljudi. Predstavnik letališča Šeremetjevo je povedal, da bo Snowden za zdaj ostal kar na letališču, »kjer ima na voljo tuš in vse drugo udobje. Kot nam je znano, še ni začel pakirati.«
Ali bodo njegovo prošnjo odobrili, je stvar pravnih podrobnosti, predvsem dejstva, da mu lahko začasno zatočišče odrečejo, če bo naenkrat zaprosil zanj v več državah. »Človek, ki zaradi grožnje za življenje prosi za zatočišče, pač ne more izbirati, katera država mu je bolj všeč. Če mu bomo prošnjo odobrili, mu bomo izdali dokument, analogen potnemu listu, vendar ne bomo odgovarjali za njegovo varnost,« je pojasnil Voloh. Dodal je, da ni izključeno, da bodo Snowdnu podelili celo status begunca, ki bi mu omogočil lažji dostop do ruskega državljanstva. Kot begunec bi do njega lahko prišel v treh dneh. »Skladno z mednarodnimi konvencijami, h katerim je pristopila tudi Rusija, ter drugimi pravnimi akti po vložitvi prošnje za zatočišče človeka ni mogoče predati državi, v kateri je ogrožen,« je Voloh sklenil, da ga zdaj pod nobenim pogojem ne morejo predati ameriški oblasti.
Usoda Snowdna je trenutno torej v rokah zvezne migracijske službe, kar je brez dvoma izjemno spreten manever ruske oblasti, ki nedvomno bedi nad situacijo. S tem, ko je Snowden podal prošnjo za začasno zatočišče, kar je v pristojnosti zvezne migracijske službe, in ne prošnje za politično zatočišče, kar je pristojnost predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj odrešil glavobola, saj s tem vsaj formalno nima nič več.
»Ne bomo se obnašali kot druge države«
»Dvostranski odnosi so pomembnejši od prepirov tajnih služb. Vsaka dejavnost s povzročanjem škode Rusiji in ZDA je za Kremelj nesprejemljiva. Snowden je s tem seznanjen,« je Putin izjavil pred včerajšnjim poletom iz Čite v Moskvo. In še: »Ne moremo in ne bomo se obnašali kot druge države. Ruska zunanja politika je neodvisna in tako bo še naprej. Upam, da naši partnerji to razumejo in sprejemajo z razumevanjem. Putin je sicer ponovil, da Snowden v Rusiji ne namerava ostati dolgo. »Mlad je in ne vemo natančno, kako si predstavlja prihodnost.«
Malo verjetno je, da bo zaradi Snowdna padlo v vodo srečanje med Putinom in Obamo, ki bo v začetku septembra v Moskvi, ter nato še ob robu G20 v Sankt Peterburgu. Ne nazadnje je Snowden enako velik problem za Putina in Obamo. Prvi mora dokazati, da Rusija ni lutka Amerike, zato se je odločil za srednjo pot, Obama pa je prisiljen prisluhniti kongresu. Vplivni republikanski senator Lindsey Graham je Obamo pozval, naj Združene države Amerike v odgovor bojkotirajo olimpijske igre v Sočiju prihodnje leto. »To, kar počnejo, je škandalozno. Poslal bi jim najbolj nedvoumen signal,« je komentiral za časopis The Hill.
Ameriška stran še naprej poziva k njegovi predaji. »Ni borec za človekove pravice in ne disident. Je oseba, ki je izdala tajne podatke,« je poudaril predstavnik Bele hiše Jay Carney. »Z Rusijo nismo podpisali sporazuma o izročanju. Prosimo, da nam ga vrne na podlagi dogovora o sodelovanju na področju spoštovanja pravnih norm,« je pozval tiskovni predstavnik State Departmenta Patrick Ventrella.