Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je prejšnji teden vnovič dokazal svojo pregovorno odločnost in nepopustljivost, njegova tarča pa je bil »obubožani« aluminijski baron Oleg Deripaska. Ta je moral na ukaz besnega premiera pred očmi televizijskih kamer podpisati dogovor o nakupu surovin, s katerimi bo mogoče znova zagnati tovarni cementa v mestu Pikaljevo, 246 kilometrov vzhodno od Sankt Peterburga. Po zaprtju tovarne aluminija in potem še obeh cementarn se je namreč na cesti znašlo dobesedno celo mesto. Od takrat so brez vode in elektrike, kar polovica prebivalcev pa po podatkih delavskih sindikatov živi v revščini. V Rusiji, ki se spopada z najhujšo recesijo v zadnjem desetletju, je brezposelnih že 7,7 milijona prebivalcev.
Od naše dopisnice
Pikaljevo je že od nekdaj cementno mesto, saj je leta 1932 zraslo ob tamkajšnji tovarni cementa, v kateri si je služilo kruh več generacij. Konec lanskega leta se je proizvodnja cementa zaradi gospodarske krize povsem ustavila in Pikaljevo se je znašlo v popolnem mraku. Postalo je pravi simbol gospodarske krize v Rusiji. Ne zato, ker bi bilo edino rusko mesto, ki je v celoti odvisno od ene same industrijske panoge, ampak zaradi odločnosti tamkajšnjih prebivalcev. Po množičnem odpuščanju so namreč začeli opozarjati na svoje težave z najrazličnejšimi protestnimi akcijami. Spretno so izkoristili tudi nedavni gospodarski forum v bližnjem Sankt Peterburgu, med katerim so z blokado glavne ceste pritegnili tudi pozornost premiera Vladimirja Putina. V mesto brez perspektive je priletel s helikopterjem in po večmesečni agoniji je tam vendarle posijal žarek upanja.
Nad lastnike in direktorje zaprtih tovarn se je Putin spravil kakor nad šolarčke. »Zakaj ste pred mojim prihodom tekali naokoli kakor ščurki? Zakaj ni bil nihče sposoben sprejeti odločitve?« jih je najprej ošteval, nato pa ukazal, da morajo delavcem še isti dan izplačati zaostale plače v vrednosti 2,3 milijona dolarjev.
»Če se lastniki ne morejo dogovoriti med seboj, bomo sami poskrbeli, da bodo začele tovarne spet obratovati,« je Putin zagrozil z nacionalizacijo, o čemer so pri vladajoči stranki Enotna Rusija celo že pripravili zakonodajo. Še pred tem je Deripasko dobesedno prisilil, da je podpisal dogovor, ki bo omogočil ponovno obratovanje zaprtih tovarn. »Tisoč ljudi si spremenil v talce svojih ambicij in svoje neprofesionalnosti ali pa čistega pohlepa. Kje je tvoja socialna odgovornost? Ne vidim tvojega podpisa. Pridi sem in takoj podpiši,« je zabrisal pisalo pod nos še pred meseci najbogatejšemu Rusu. Ta je s sklonjeno glavo storil, kakor mu je bilo ukazano. »Hura!« so premierovo odločnost pozdravili odpuščeni delavci.
»Bil je pač dober šov, hollywoodski film,« je na radiu Eho Moskvi pospremil Putinov poseg nekdanji neodvisni poslanec v dumi Vladimir Rižkov. Označil ga je za populistično potezo, ki bo kratkoročno močno okrepila Putinovo popularnost, dolgoročno pa je ustvarila nevaren precedens. V Rusiji je namreč še najmanj 700 mest, ki so v celoti odvisna od ene same industrijske panoge.
»Seveda gre za nevaren precedens, ampak vlada je ljudem morala pokazati, da niso sami in da za reševanje njihovih težav obstaja politična volja. Ta mesta so bila umetno ustvarjena. Če stare tovarne zaprejo, ljudje ostanejo brez možnosti za delo. Zaradi tega je vlada dolžna pomagati,« je vladne ukrepe proti brezposelnosti branil Sergej Markov, poslanec dume iz vrst vladajoče Enotne Rusije.Oleg Deripaska
»Na žalost je vsaka kriza povezana z rastjo brezposelnosti in naloga vlade in ne privatnega sektorja je, da brezposelnim zagotovi nadomestila in jim pomaga pri iskanju novih delovnih mest,« je bil kritičen Sergej Gurjev z moskovske univerze za novo ekonomijo. »Noben poslovnež ne bo hotel biti v koži, v kakršni se je minuli teden znašel Deripaska. Odslej bodo probleme raje rešili sami, kakor pa tvegali Putinovo jezo,« je še dodal.
Imel je prav. Deripaska je namreč le nekaj dni pozneje obljubil izplačilo zaostalih plač v vrednosti 2,8 milijona dolarjev tudi odpuščenim delavcem sibirske tovarne papirja in celuloze Bajkalsk, ki je nehala obratovati oktobra lani. Tovarno na obrežju Bajkalskega jezera so zaprli zaradi zahtev po izboljšanju okoljevarstvenih standardov, s čimer bi obrat po mnenju vodstva podjetja postal neprofitabilen. »Žal mi je za delavce, za katere mora poskrbeti vlada. Trinajst let so vedeli, da na obrežju Bajkala ni prostora za tovarno, ki je v jezero izpuščala strupene odplake,« je odločitev pozdravil aktivist ruskega Greenpeaca Ivan Blokov.