Ruski mediji so se na široko razpisali o odmevnem govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na varnostni konferenci v Münchnu, na kateri je ta ostro napadel enostransko politiko Združenih držav Amerike. Menijo, da gre za prelomen nastop, ki naj bi utrdil vlogo Rusije kot nepogrešljivega igralca na svetovnem političnem prizorišču. Najtesnejši Putinovi sodelavci zavračajo tezo o vrnitvi k retoriki hladne vojne in zagotavljajo, da kaže rusko iskrenost razumeti predvsem v kontekstu zrelih partnerskih odnosov z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.
»Nastop ruskega predsednika Vladimirja Putina je bil tako agresiven do ZDA in Nata, da mu je včasih v rokah manjkal le znameniti čevelj, s katerim je na tribuni Združenih narodov tolkel predsednik CK KPSZ Nikita Hruščov,« so včeraj zapisali v ruskem dnevniku Kommersant. V mislih so imeli znameniti nastop, v katerem je vseskozi energični sovjetski voditelj presegel samega sebe. Običajno trkanje s pestjo po mizi je namreč nadgradil tako, da je med govorom britanskega premiera Harolda Macmillana po mizi tolkel kar s svojim čevljem.
Čeprav so ruski mediji nenavadno veliko pozornost namenili »zunanjim« značilnostim Putinovega nastopa in ruskemu predsedniku poleg odločnosti pripisali še hladnokrvnost in izjemno zbranost, so se osredotočili predvsem na politične razsežnosti Putinovega govora. Gazeta ugotavlja, da se je Rusija iz pasivne nasprotnice enopolarnega sveta spremenila v aktivnega kritika takšne svetovne ureditve, saj s prodajo orožja in s političnim vplivom sodeluje pri oblikovanju novih vojaško političnih blokov.
Časov, ko so Washington in Moskva drug drugega obravnavala kot strateška partnerja, je nepreklicno konec, so bili pesimistični pri dnevniku Nezavisima Gazeta. Točke napetosti na relaciji Moskva-Washington, ki jih je v sobotnem govoru identificiral ruski predsednik Vladimir Putin, in reakcije visokih ameriških predstavnikov na ta govor kažejo, da ni več prostora za dialog, še piše Nezavisima Gazeta.
Časnik Vedomosti pojasnuje Putinovo ostrino z občutkom manjvrednosti, s katerim se Rusija spoprijema vse od razpada Sovjetske zveze. Takrat je bila globalni igralec, kar želi postati tudi zdaj. Rusiji želi Putin vrniti nekdanji blišč, saj ve, da bi se tako nedvomno zapisal v zgodovino. V zvezi s tem kritično zapišejo, da je za novo rusko samozavest, ki jo je v Münchnu utelesil ruski predsednik, še prezgodaj. Članek z naslovom Mednarodni finiš avtor konča z mislijo »Cilj je hvalevreden, ampak kratkega daha«.
»Rusija je potegnila črto pod obdobje, ko je iskala svoj prostor pod soncem. Zdaj si je prostor na svetovnem prizorišču določila sama. Ni ji več važno, s kom jo povezujejo drugi, « je v Komsomolski Pravdi komentiral podpredsednik parlamenta Sergej Baburin.
Nekateri ruski politiki sobotni nastop razumejo precej manj pomenljivo. V njem namreč ne vidijo napovedi sprememb ruskih zunanjepolitičnih usmeritev. Namigovanje na hladno vojno razumejo kot neutemeljeno pretiravanje. »Naši odnosi z Evropsko uniji, tudi z Nemčijo, so tako zreli, da lahko komuniciramo odkrito, brez hinavščine in filozofije hladne vojne,« je za rusko tiskovno agencijo Itar-tass izjavil obrambni minister Sergej Ivanov.
»Šlo je za govor državnika, ki je pokazal, da je Rusija dovolj zrela, da svetu reče bodisi da bodisi ne,« je razmišljanje Gleba Pavlovskega, nekakšnih »možganov Kremlja«, povzela agencija Interfax. Pavlovski je še opozoril, da je celo srednji sloj v Rusiji izjemno protiameriško razpoložen, zato bo večina Rusov Putinov govor najverjetneje razumela kot izjemno zadržan in diplomatski.
Da je bil Putinov govor namenjen predvsem »ruskim ušesom«, je prepričan Vladimir Privilovski, vodja neodvisne ustanove Panorama, ki nastop razume v kontekstu bližajočih se parlamentarnih in predsedniških volitev v Rusiji. Po njegovem mnenju je poskušal Putin predvsem okrepiti nezaupljivost Rusov do Zahoda in tako povečati moč Kremlja.