Moskva, New York –Razvpiti ameriški živžgač Edvard Snowden se v ponedeljek na moskovskem letališču Šeremetjevo ni pojavil na letu za Havano, na katerega se je prijavil skupaj s sodelavko Wikileaksa Sarah Harrison. Zdi se, kot bi se pogreznil v zemljo. Ameriške oblasti so prepričane, da mu pri begu pomagajo Rusi.
»[Snowden] je tranzitni potnik v tranzitni coni, še vedno je tam. Je svoboden človek in čim prej izbere končni cilj svojega potovanja, bolje je tako zanj in za nas,« se je včeraj na Finskem odzval ruski predsednik Vladimir Putin, ki je tam na državniškem obisku. Putin je poudaril, da Snowden ni prekršil nobenih ruskih zakonov, in nakazal, da ga ne nameravajo izročiti ZDA: »Ni prekoračil državne meje, torej ne potrebuje vizuma. Kar zadeva njegovo morebitno izročitev, lahko izročimo državljane samo tistim državam, s katerimi imamo ustrezen mednarodni sporazum za izročanje prestopnikov. Z ZDA takega sporazuma nimamo.« Snowdenov prihod v Moskvo je Putin opisal kot presenečenje, obtožbe, da mu je Rusija pomagala pri begu iz Hongkonga, pa je zavrnil kot »neumnost in nesmisel«.
Menjalni adut?
Ruski strokovnjak za tajne službe Andrej Soldatov je prepričan, da je Rusija, vsaj kar se tiče začasnega postanka, varna za ljudi, ki razkrivajo tuje skrivnosti. V podkrepitev te teze navaja primer nekdanjega agenta MI6 Richarda Tomlinsona, ki je v Rusiji izdal knjigo o nameri britanske tajne službe, da likvidira pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in prav tako pokojnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange pa je na ruski televizijski postaji RT dobil svojo pogovorno oddajo.
A tudi postanek v Rusiji ni brez tveganj, saj je brat razvpitega trgovca z orožjem Viktorja Buta (ta v ZDA služi 25-letno zaporno kazen) pozval ruske oblasti, naj aretirajo Snowdena in ga zamenjajo za njegovega brata, pa čeprav Moskva z Washingtonom nima podpisanega sporazuma o izročanju državljanov. Ameriški specialci so Buta aretirali na Tajskem in ga prepeljali na sojenje v ZDA, Rusija pa si že dalj časa prizadeva za njegovo izročitev. Podobno je s Konstantinom Jarošenkom, ki so ga ameriške oblasti ugrabile v Liberiji in ga odpeljale na sojenje v ZDA, kjer služi 20-letno zaporno kazen. Za zdaj so ameriške oblasti Rusiji izročile samo Stanislava Satarinova, ki je prav tako obtožen trgovanja z mamili in ga je Nemčija leta 2011 izročila ZDA. Ker se uradni Washington zelo pogosto zateka k ugrabitvam, se v Rusiji sprašujejo, ali bo Snowden pred ameriškimi zasledovalci varen v Ekvadorju, kjer so mu že podelili status begunca, oddal pa je tudi že prošnjo za politični azil.
Ker se ni pojavil na letu za Havano, je bilo razočaranih predvsem kake tri ducate novinarjev, ki so se na letalo vkrcali v upanju na intervju z razvpitim beguncem. Sedež številka 17A, ki je bil rezerviran na njegovo ime, je dobil skorajda kultni status in pojavil se je celo račun na twitterju z njegovim imenom. Z njega je bilo po pristanku na Kubi poslano sporočilo: »Varno smo pristali v Havani. Sonce sije. Letališki bar je poln zelo žejnih novinarjev.« Ruska letalska družba Aeroflot je na svojih letih na Kubo že leta 2010 prepovedala točenje
alkoholnih pijač.
Jezna Amerika
Bela hiša je odkrito besna, ker je Snowden iz Hongkonga pobegnil na moskovsko letališče. »Nedvomno bo to imelo posledice za odnose med državami,« je ameriški zunanji minister John Kerry opozoril Rusijo in Kitajsko, nato pa ju opomnil, naj »ravnata v skladu z zakonskimi normami, saj je to v interesu vseh«. Tudi njegov šef, predsednik Barack Obama, je poudaril spoštovanje zakonov in dejal, da pri lovu na ubežnika »uporabljamo ustrezne pravne kanale in sodelujemo s številnimi državami«.
Bolj neposreden je bil Jay Carney, tiskovni predstavnik Bele hiše, ki je dejal, da »ne nasedamo razlagi, da je šlo za tehnično odločitev hongkonškega urada za priseljevanje «. Po njegovih besedah je šlo za načrtno izbiro vlade, da izpusti ubežnika kljub veljavnemu nalogu za aretacijo, poleg tega so ZDA nemudoma razveljavile njegov potni list. Na številne obtožbe se je včeraj poleg Moskve odzval tudi Peking. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Chunying je dejala, naj se Američani raje »zazrejo v ogledalo in poskrbijo zase«.
Ameriška desnica pa krivdo za zaplet išče tudi v Beli hiši. »Vse od 70. let ZDA niso manj spoštovali ali se jih bali. To je majhen, a zelo zgovoren primer, da naš vpliv peša,« meni Matt Kaminski, član uredniškega odbora Wall Street Journala. »Zmanjšali smo vojaški proračun, trdimo, da nismo več država Georgea Busha, ki drugim diktira, kaj naj storijo, a vse to je sprejeto kot znamenje šibkosti,« dodaja komentator konservativnega časnika.