Ljubljana– Gazprom je včeraj ob štirih zjutraj popolnoma ustavil dobavo plina za slovenski trg, so sporočili iz Geoplina. Razmere so se dopoldne nekoliko izboljšale, popoldne pa se je dobava spet zmanjšala. Geoplin bo zato plin zagotavljal iz svojih skladišč; povečal bo tudi dobavo iz drugih virov. Gospodinjstvom se pomanjkanja plina za zdaj ni bati, kljub temu pa Geoplin poziva k racionalni rabi tega energenta.
Iz Geoplina, ki je glavni uvoznik zemeljskega plina za slovenski trg, so včeraj sporočili, da je družba včeraj ob štirih zjutraj od Gazproma prejela obvestilo, da bo dobava plina od ruskega dobavitelja ustavljena. Dejanska redukcija je bila 90-odstotna. Stanje se je po deseti dopoldne nekoliko izboljšalo, a je predsednik uprave Geoplina Alojz Stana že pozno popoldne dejal, da se situacija spet slabša.
V trenutni strukturi dobave zemeljskega plina ima ruski plin 12-odstotni delež. Stana je pojasnil, da je Geoplin »v neposredni in intenzivni komunikaciji z ruskim partnerjem Gazpromom oziroma Gazprom Exportom«. Neovirano dobavo plina svojim odjemalcem bodo v Geoplinu poskušali zagotoviti s praznjenjem lastnih skladišč in povečano dobavo plina pri drugih virih, kljub temu pa pozivajo k čim bolj racionalni rabi.
Stano smo včeraj vprašali tudi o zalogah zemeljskega plina in pripravljenosti Slovenije na večje pomanjkanje, vendar zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na porabo plina, o tem ni hotel reči nič konkretnega. Direktor Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (ZORD Slovenija) Anton Grabeljšek pa je bil včeraj nedosegljiv. Znano je sicer, da ima Geoplin svoje zaloge na Hrvaškem in v Avstriji, vendar so te po nekaterih ocenah pripravljene le za pokrivanje približno tretjino manjše dobave plina oziroma za občasne nepričakovane izpade zaradi okvar v omrežju.
Majda Dodevska
Panika v Evropi zbistrila razgrete glave
Od naše dopisnice
Moskva– Številne evropske države včeraj niso dobile nič ruskega plina – ali pa so ga dobile v zelo okrnjeni količini. Ponekod je to že pripeljalo do uvedbe izrednih ukrepov. V Evropi, ki je čedalje bolj ukleščena v zimski mraz, je zavladala panika. Nemara sta se Moskva in Kijev prav zato vendarle dogovorila, da bosta jutri sedla za skupno pogajalsko mizo. Sta si ves čas želela le pozornosti Evropske unije, ki še zdaj zavrača vlogo arbitra v »dvostranskem in poslovnem sporu«?
Torkovo jutro je bilo v številnih evropskih državah ledeno mrzlo. Bolj kot zaradi temperatur, ki so se ponekod spustile do –15 stopinj Celzija, zaradi spoznanja, da so pošiljke ruskega plina delno ali v celoti ustavljene. Povsem brez pošiljk so v preteklih 24 urah ostali v Bolgariji, Grčiji, Makedoniji, Turčiji, na Hrvaškem in Madžarskem, skoraj povsem v Avstriji in Sloveniji, v dobršni meri pa na Češkem, Slovaškem, v Franciji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Govorilo se je o izrednih ukrepih in srečanjih in pozivalo k racionalni uporabi plina.
V Bruslju, kjer so doslej uporabljali nadvse pomirjujoče besede, so nastalo situacijo označili za »popolnoma nesprejemljivo«. Češko predsedstvo in evropska komisija sta zahtevala obnovitev pošiljk in nadaljevanje pogajanj. Evropska delegacija se je v Berlinu srečala s predstavniki Gazproma, češko predsedstvo pa je začelo razmišljati celo o pripravi tristranskega evropskega vrha.
Po vsem naštetem je iz Kijeva in Moskve vendarle prišla spodbudna novica. Direktor ukrajinskega državnega plinskega podjetja Naftogaz Oleg Dubina je sporočil, da bo v četrtek odpotoval v Moskvo, kjer se bo sestal s predstavniki Gazproma. Tako se je odločil po pogovoru s predsednikom sveta direktorjev Gazproma Aleksejem Millerjem.
»Glede na krizno situacijo smo pripravljeni na takojšnja pogajanja. Presenečeni smo, da si Ukrajina želi pogajanja nadaljevati šele 8. januarja, in ne takoj,« se je na ponudbo odzval tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Nadaljevanje s 1. strani
Ljubljana– Kot so nam pojasnili poznavalci razmer, položaj ni tako kritičen, kot bi lahko bil, ker največji odjemalec zemeljskega plina – proizvodnja metanola – ta hip ne obratuje, pa tudi temperature niso tako ekstremne, kot so lahko v tem letnem času. Kljub temu da gospodinjstva za zdaj še ne bodo čutila neposrednih posledic ustavitve dobave plina iz Rusije, pa je Geoplin svojim večjim odjemalcem včeraj že poslal obvestilo, naj bodo pripravljeni na morebitno redukcijo plina. To sta zaDelopotrdila direktorja Plinarne Maribor in TalumaMilan CurkinDanilo Toplek. Medtem pa odjemalci utekočinjenega plina – ti niso priključeni na plinovodno omrežje – skoraj zagotovo ne bodo čutili posledic plinskega spora. Kot so že pred dvema dnevoma zagotovili v Butan Plinu, družba utekočinjeni naftni plin zagotavlja prek nizozemskega koncerna SHV Gas in tako niso odvisni od Rusije. V družbi so poudarili, da omenjeni spor prav tako ne bo vplival na zaloge jeklenk s tekočim plinom, ki ga gospodinjstva uporabljajo za kuhanje.
Panika v Evropi zbistrila razgrete glave
Moskva– Hkrati je Sergej Kuprijanov potrdil, da je Rusija zmanjšala količino plina, ki ga pošilja po ukrajinskih plinovodih, kar naj bi storila, da bi preprečila krajo ruskega plina. Odločitev o takojšnjem priprtju plinske pipe za 65 milijonov kubičnih metrov plina ali toliko, kot si ga na dan domnevno prisvoji Ukrajina, je v ponedeljek sprejel ruski premier Vladimir Putin. Pred Kuprijanovim priznanjem je namestnik direktorja GazpromaAleksander Medvedjevv Londonu trdil, da je Ukrajina čez noč zaprla tri od štirih plinovodov in s tem Gazprom spremenila v »talca neodgovornega ravnanja«, kar so v Kijevu nemudoma zavrnili.
Evropo je Rusija poskušala pomiriti z napovedjo o dodatnih ukrepih, s katerimi naj bi Gazprom zaščitil evropske porabnike. Med drugim naj bi Gazprom povečal količino plina, ki ga v Evropo pošilja čez Belorusijo in Turčijo, posegel v evropska podzemna skladišča, plin pa naj bi začel kupovati tudi na mednarodnih trgih.
Na londonski borzi je cena te surovine zaradi spora že poskočila, s tem povezane skrbi pa so skupaj z izraelsko vojaško operacijo v Gazi dvignile tudi ceno nafte, ki je dosegla najvišjo raven v zadnjih treh tednih – 49,91 dolarja za sod. Od tega bo imela največ prav Rusija, katere glavni izvozni artikel je prav nafta.
Polona Frelih