Nad goro Paštukov v ruski republiki Karačajo-Čerkeziji se je oktobrsko sonce vendarle prebilo skozi kopreno oblakov. Razsvetlilo je bele kavkaške vršace, ki so se na modrem nebu izrisovali kot slika na platnu. Prizor je bil tako očarljiv, da so celo oboroženi dagestanski varnostniki iz žepov potegnili svoje fotoaparate.
Njihova naloga je bilo varovati skupino tujih novinarjev med ogledom prizorišč ambicioznega projekta Severnokavkaških letovišč. Ruska vlada je za razvoj smučarskega turizma na nemirnem Severnem Kavkazu namenila več kot 24 milijard evrov. Projekt naj bi bil pod streho do leta 2020.
»Ruski projekt prihodnosti« vključuje gradnjo osmih smučarskih središč ter obmorskega letovišča ob Kaspijskem morju. V smučarskem središču Arhiz-1650, ki je pilotski projekt več kot 50.000 kvadratnih kilometrov velikega turističnega kompleksa, sta marca že začeli obratovati dve žičnici, v kratkem pa naj bi zrasli tudi trije hotelski kompleksi, v katerih bo prostora za 700 ljudi. Nedaleč stran stoji sovjetska državna dača, v kateri sta zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in nekdanji nemški predsednik Helmut Kohl podpisala sporazum o združitvi Nemčij, ki je pripeljal do padca Berlinskega zidu.
»V Rusiji postaja smučanje vse bolj priljubljen šport. Ker je za zdaj na nivoju novorojenčka, bomo poskušali zgraditi smučišča, ki bodo za povprečne Ruse dostopna tako cenovno kot tehnično. Smučanje v Sočiju je predrago, poleg tega so tamkajšnje proge preveč zahtevne,« je navdušeno pripovedoval Gernot Leitner, član uprave Severnokavkaških letovišč in predstavnik avstrijskega podjetja, ki sodeluje pri gradnji smučarskih središč.
»Prišli bodo tudi alpski smučarji iz Evrope, saj se s smučanjem na Kavkazu po kakovosti lahko primerjajo samo Rocky Mountains v Združenih državah Amerike,« je Kavkaz promoviral kot novo smučarsko destinacijo, ki se bo lahko kosala s Švico, Avstrijo, Francijo in Italijo. Pravzaprav so smučarji iz Evrope na belih kavkaških strminah že navzoči, saj ponujajo odlične terene za freeride ter opcije za prevoze heli. »Ugotovili smo, da ima slengovska beseda za pijančevanje, ki jo uporabljajo snemalci filmov o iskanju smučarskih užitkov, zelo dober ekvivalent v ruskem jeziku, enako pa je z besedo maček in pršič,« so nadvse zadovoljno sklenili ustvarjalci avanturističnega smučarskega filma Glasnost Ski, ki so v Arhizu odkrili najboljše še neodkrite terene za heli-ski na svetu.
Večni sneg na najvišji evropski gori
Elbrus je s 5642 metri najvišja gora v Evropi, hkrati pa tudi ena redkih, ki lovcem na pršič tudi poleti nudi užitke. Zaradi podnebnih sprememb je smučarska sezona v alpskih smučarskih središčih iz leta v leto krajša, švicarski ledenik Aletsch pa naj bi po predvidevanjih znanstvenikov že v prihodnjih 80 letih povsem izginil. »V zadnjih desetih letih smo bili priča sedmim od skupaj deset zimskih sezon z največjo količino snega. Številni ledeniki okrog Elbrusa so se v zadnjem stoletju res začeli taliti zaradi višjih poletnih temperatur, zimske temperature pa padajo zaradi regionalnih podnebnih učinkov, ki jim še nismo prišli do dna,« je specifično kavkaško podnebje opisal Aleksander Olejnikov, strokovnjak za plazove z opazovalne postaje Azau, kjer podnebne spremembe spremljajo že od leta 1962.
Elbrus ima dva vrhova; višji Zahodni vrh je s sedlom ločen od Vzhodnega, ki je visok 5621 metrov. Snežna meja je med 2900 in 3100 metri, skupno pa je v tem gorovju več kot tisoč ledenikov, med katerimi je največji Bezingi ali Ulu, ki je dolg kar 20 kilometrov. Najvišji vrh Evrope, ki je hkrati tudi najvišji vrh Kavkaza in Rusije, vsako leto obišče tudi več kot tisoč plezalcev. Konec avgusta se je na Elbrus povzpela rusko-slovenska odprava, ki je ob 20-letnici slovensko-ruskih odnosov nanj odnesla slovensko zastavo. 1100 kilometrov dolga in 180 kilometrov široka kavkaška gorska veriga velja za geografsko, etnografsko in simbolno pregrado med Evropo in Azijo. »Elbrus je bil razglašen za naravni park, saj se sneg tam nikoli ne stopi. Če leta 2014 v Sočiju ne bo padlo nič snega, bodo sem prenesli zimske olimpijske igre,« napoveduje Sergej Coj, tiskovni predstavnik predsednika ruske republike Kabradino-Balkarije. Septembra so že podpisali sporazum, v skladu s katerim nameravajo na Elbrusu zgraditi najvišje evropsko smučarsko središče.
V dolini palme, v gorah sneg
Priljubljeni kraj za številne smučarje avanturiste, ki iščejo vse kaj drugega kot sterilna evropska in severnoameriška smučišča, je bila dolgo tudi Krasna Poljana, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. Za to je zaslužen predvsem ruski predsednik Vladimir Putin. »Soči je unikatno mesto. Na obali lahko uživate v toplem pomladnem dnevu, v gorah pa je še vedno zima. Pred sedmimi tedni sem tam smučal in lahko vam zagotovim, da naravnega snega ne manjka,« je pred Mednarodnim olimpijskim komitejem lobiral v angleščini, ki se ji je pred tem bolj ali manj izogibal. Krasna Poljana je trenutno najbolj priljubljeno smučišče ruske elite in lani marca je Putin tam smučal skupaj z nekdanjim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in nekdanjim italijanskim premierom Silviem Berlusconijem.
Po belih prostranstvih novega smučarskega središča Roza Hutor so se že spustili tudi navadni smrtniki. »Samo poglejte naokoli. Ponujamo prekrasne proge in sodobne žičnice in lahko rečem, da vsi uživajo. Vse dopoldne že poslušam pohvale,« je bil ob odprtju navdušen generalni direktor Jean-Marc Fari. Na prizorišču, kjer bodo čez dobro leto dni potekale olimpijske smučarske preizkušnje, so se že pomerili tudi vrhunski smučarji. Dobitnik olimpijskega zlata Bode Miller ne bi mogel biti bolj zadovoljen. »Gre za smučarsko središče na svetovnem nivoju. Veliko ljudi še vedno ima predsodke in Rusije ne povezujejo s smučanjem. Olimpijske igre bodo to spremenile,« je poudaril ameriški smučarski zvezdnik.
Veliki potencial ruskega smučarskega turizma
Dnevna vozovnica za smučišča v Krasni Poljani stane 35 evrov, kar je za povprečnega Rusa mnogo preveč, še precej bolj zasoljene pa so cene prevoza in prenočišč, zato se Rusi še vedno raje odločajo za smučarski oddih v Avstriji, Švici, Franciji in Italiji, kjer jih prepriča tudi višji nivo storitev. »Avstrijski in švicarski turizem živita predvsem po zaslugi ljudi, ki živijo nekaj ur stran in potujejo z avtomobili. Tisti, ki potujejo z letalom, imajo na voljo ves svet, zato je tukaj konkurenca večja. Turistično središče je lahko uspešno samo, če imaš trdno domačo bazo. Projekcije v Rusiji kažejo, da se bo do leta 2020 turizem v Rusiji povečal za 20 odstotkov, kar pomeni 30 milijonov turistov. Od tega bo od tri do pet odstotkov zimskih turistov,« v ruski smučarski turizem neomajno zaupa Gernot Leitner, ki je vodil salzburški odbor za pripravo olimpijskih iger. Po porazu Salzburga proti Sočiju se je preusmeril na rusko tržišče.
Po podatkih poročila o gorskem turizmu za leto 2012 ima Rusija trenutno 170 smučarskih središč, od katerih jih samo 31 razpolaga z petimi ali več žičnicami. Na leto privabijo tri milijone smučarjev, kar Rusijo uvršča na 15. mesto na svetu. Z 58,5 in 54 milijoni so na prvem mestu Združene države Amerike in Francija. Severnokavkaški turistični projekt je nastal leta 2010 – z odlokom takratnega premiera Vladimirja Putina. 98-odstotni lastnik je ruska vlada, dvoodstotni lastnik pa sta državni banki Sberbank and Vnešekonombank. Poleg Karačajo-Čerkezije in Kabardino-Balkarije v projektu sodelujejo tudi ruske republike Adigeja, Severna Osetija, Dagestan in Ingušetija. Računajo, da bodo Rusi predstavljali kar 75 odstotkov obiskovalcev, dobrodošli pa so seveda vsi.