Moskva – Na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, so včeraj slovesno zagnali prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, ki bo na leto zagotovil 9,8 milijona ton utekočinjenega naravnega plina (LNG). Kar 65 odstotkov tega plina bo Rusija izvozila na Japonsko, zato se je slovesnosti udeležil tudi japonski premier Taro Aso, kar je bil sploh prvi obisk japonskega predsednika vlade na Sahalinu po drugi svetovni vojni. Tja je pripotoval na osebno povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim sta se pri 17 stopinjah pod ničlo pogovarjala o energetskih in ozemeljskih vprašanjih.
Od naše dopisnice
Prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, v katerem bodo na leto pridobili kar pet odstotkov vseh svetovnih zalog tega energenta, stoji v bližini pristaniškega mesta Korsakov. Nedaleč stran ležijo ruševine spomenika japonskemu izkrcanju leta 1905, ko je Japonska zasedla južni del otoka in ga poimenovali Karafuto. Ta del otoka je ostal pod njeno oblastjo vse do prihoda Rdeče armade leta 1945. »Obisk premiera Asa pomeni, da smo jasno in dokončno priznali suverenost Rusije na Sahalinu,« so sporočili iz japonskega zunanjega ministrstva. S sporočilom – kakor vedno v podobnih okoliščinah – niso bili zadovoljni vsi in v nekaterih japonskih medijih je bilo mogoče prebrati ocene, da bi moral premier povabilo za obisk Sahalina zavrniti.
Bolj zapletena je zgodba s Kurilskimi otoki, ki jih Japonska imenuje Severni teritorij in zaradi katerih Japonska in Rusija še dandanes nista podpisali mirovnega sporazuma, s katerim bi tudi formalno končali sovražnosti iz druge svetovne vojne. Tako Aso kot Medvedjev sta sicer na srečanju izrazila pripravljenost čim hitreje rešiti to vprašanje. »Dogovorila sta se, da bosta pospešila pogajanja o ozemeljskem sporu, pri čemer se bosta trudila za konstruktivne, nešablonske in nove prijeme,« je za japonsko agencijo Kjodo izjavil neimenovani udeleženec rusko-japonskega vrha. Kako si Japonska predstavlja dogovarjanje, je pojasnil kar Aso: »Rusko-japonski ozemeljski problem je treba rešiti po politični poti. Gre za vprašanje, ki visi nad celim kompleksom dvostranskih odnosov. Vztrajanje Rusije pri vrnitvi dveh otokov in naše vztrajanje na štirih nista prinesla nobenega napredka. Edina možnost za rešitev je, da se o tem vprašanju dogovori najvišji politični vrh obeh držav.« Prvo priložnost za kaj bolj konkretnega bo dobil že maja, ko bo Japonsko obiskal ruski premier Vladimir Putin.
S postavitvijo terminala za utekočinjenje plina je Rusija okrepila svojo navzočnost v azijsko-pacifiški regiji. »Ta projekt bo utrdil vlogo Rusije kot pomembnega svetovnega energetskega igralca. Ne bom skrival, da smo s tem zelo zadovoljni,« je bil dobro razpoložen Medvedjev. Projekt je izrednega pomena tudi za Japonsko, saj bo z njegovo pomočjo naposled vendarle lahko zmanjšala odvisnost od bližnjevzhodne nafte in zemeljskega plina, za kar si že dolgo neuspešno prizadeva.
Prvi tanker z utekočinjenim plinom bo proti Japonski sicer odplul šele marca. Včeraj so namreč na terminalu začeli šele postopek ohladitve plina na -160 stopinj Celzija, temperaturo, pri kateri se utekočini. »Vrlina plinskih terminalov je, da se z njimi lahko znebimo posrednikov,« je pripomnil Ian Craig, vodja za energetiko pri projektu Sahalin. V mislih je bržkone imel nedavni rusko-ukrajinski plinski spor.