Moskva – Čeprav se je nogometna tekma med Slovenijo in Rusijo končala šele ob enih ponoči po moskovskem času, so moji telefoni zvonili kot obsedeni. Ruski novinarski kolegi in prijatelji so mi do zgodnjih jutranjih ur izrekali čestitke za zmago slovenske nogometne reprezentance. Nasprotno so bili ruski mediji po porazu nekaj časa povsem paralizirani in na njihovih spletnih straneh še dolgo ni bilo mogoče zaslediti poročil o razpletu, kakršnega v Rusiji ni pričakoval prav nihče. »Bil sem na trnih. Upal sem, da nam bo uspelo obrniti potek igre. Ker se to ni zgodilo, sem razočaran tako kot večina ruskih navijačev. V športu ne odloča le mojstrstvo, ampak velikokrat tudi sreča. Danes je bila na strani Slovenije,« je izid komentiral ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki si je tekmo ogledal v družbi slovenskega predsednika Danila Türka.
Od naše dopisnice
Razočaranja nista mogla skriti niti komentatorja Prvega kanala, ki je prenašal tekmo. Sprva optimistični toni so dokončno zbledeli v 66. minuti, ko je sodnik Terje Hauge rdeči karton prisodil ruskemu napadalcu Aleksandru Keržakovu. Po ponovitvi posnetka sta oba komentatorja ugotavljala, da je bil kaznovan po nepotrebnem, saj je brcnil v žogo in ne v slovenskega vratarja Samirja Handanoviča. »Ostal sem brez besed,« kar nista nehala ponavljati komentatorja. Na spletni strani Bobsoccer.ru se je takoj po tekmi pojavila informacija, da se je norveški sodnik za omenjeno sodniško odločitev Rusom že opravičil.
»Zelo sem razburjen in težko zberem moči, da bi se veselil za reprezentanco Slovenije, ki je odigrala dobro tekmo. Mi v tistem trenutku nismo bili sposobni dobre igre. Naši najboljši nogometaši niso v najboljši formi. Seveda je svoje dodal tudi sodnik, ki je brez razloga kaznoval našega napadalca. Če tega ne bi storil, bi še lahko računali na gol. Kar se je zgodilo, se je zgodilo,« je za Delo povedal eden najbolj znanih ruskih nogometnih komentatorjev Vasilij Utkin. Bil je vidno razočaran.
Poleg demonizacije sodnika so se ruski mediji osredotočili tudi na nizozemskega selektorja Gusa Hiddinka, ki se mu julija prihodnjega leta izteče pogodba z Rusijo. Neuradno naj bi ruska nogometna srenja že zahtevala njegovo glavo. Mnenja so, da za plačo, ki znaša 2 milijona dolarjev na leto, ni dosegel nič. Vasilij Utkin je eden redkih, ki upa, da bo Hiddink ostal v Rusiji in bo »zbornajo komando« že čez dve leti vnovič popeljal na evropsko prvenstvo: »Mislim, da v tem trenutku ne moremo najti boljšega trenerja, kot je Hiddink. Na njega smo dolgo gledali kot na boga. Seveda ni tako. Hiddink je vodilni trener, vendar je samo človek. Pod njegovim vodstvom se naši nogometaši niso spremenili v supermane. Ne glede na to si želim, da bi še naprej ostal z nami.«
Trenerski zvezdnik, ki svojih varovancev prvič ne bo popeljal na svetovno nogometno prvenstvo, je bil po tekmi tako razočaran, da se ni udeležil niti tiskovne konference: »Nikogar nisem hotel užaliti. Jasno je bilo, da bo na njej v središču slovenska ekipa, zato smo se odločili, da gremo raje kar na letališče,« je poskušal opravičiti svoje nič kaj športno vedenje. »Vsekakor sem razočaran, ker ne moremo na svetovno prvenstvo. Razočarana je celotna ekipa, ki v slačilnici ni skrivala svojih čustev. Treba je čestitati slovenski ekipi, ki se je res borila in je izpolnila svojo nalogo. Vem, da so številni ruski navijači že kovali načrte, da bodo potovali v Južno Afriko, ampak takšno je življenje.«
Obetajo se tudi spremembe v vrhu ruske nogometne zveze, saj je dosedanji predsednik Vitalij Mutko, ki je sicer tudi ruski minister za šport, svoj odstop ponudil že pred tekmo Slovenija – Rusija. Do tega je prišlo po Medvedjevem ukazu, da morajo vladne uradnike na čelu nacionalnih zvez nadomestiti profesionalni funkcionarji. Najverjetnejši kandidat za njegovega naslednika je Sergej Kapkov, pomočnik ruskega oligarha in lastnika londonskega kluba Chelsea Romana Abramoviča. Ta se je v Mariboru vedel najbolj športno od vseh ruskih gostov. Slovenske nogometaše je po tekmi nagradil z dolgim aplavzom.