Moskva – Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruškov je te dni vnovič ostro napadel Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki da ji ni uspelo premagati temeljne krize. Vzrok zanjo so po mnenju Rusije nekatere države, ki organizacijo izrabljajo za uveljavljanje svojih interesov. Moskva obžaluje, da v Ovseju niso prisluhnili njenim predlogom za reformo organizacije, in razmišlja o prepolovitvi ruskega prispevka v proračun organizacije. Po poročanju Kommersanta kar za polovico.
Od naše dopisnice
Rusija potegne na dan vprašanje denarja, ki ga v proračun te organizacije prispeva vsaka posamezna članica, ob vsakem zaostrovanju z Ovsejem. Sergej Rjabkov, vodja oddelka za evropsko sodelovanje v ruskem zunanjem ministrstvu, sicer zatrjuje, da tokrat ni tako. Šlo naj bi namreč zgolj za rusko željo po reformi proračunskega področja in ne za maščevanje zaradi nedavnega spora v zvezi z nesodelovanjem opazovalcev Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) na ruskih parlamentarnih volitvah.
Proračun Ovseja temelji na podobnem načelu kot proračun OZN, kjer se prispevek posamezne članice določa tudi na podlagi bruto domačega proizvoda na prebivalca. Moskva že več let postopno zmanjšuje svoj prispevek v skupno blagajno. Leta 2005 je v proračun organizacije prispevala 7,2 milijona evrov, leta 2006 samo še 6,8 milijona, letos pa so ruska sredstva znašala zgolj 5,9 milijona evrov. To vsoto bodo po trditvah neimenovanega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva v prihodnjem letu celo prepolovili.
Ne glede na to se na sedežu Ovseja na Dunaju zaradi najnovejših groženj nič kaj ne razburjajo. »Ne gre za novo idejo. Ruska stran je že večkrat omenila, da plačuje veliko in dobi malo. Jasno je, da vsaka stran ravna v skladu s svojimi interesi in ne za blaginjo človeštva. Gre za poskus Moskve, da bi z odtegnitvijo denarja kaznovala Ovse,« je prepričan neimenovani uradnik te organizacije.
Drugo področje, kjer so po mnenju Moskve nujne temeljite reforme, so opazovalne misije ODHIR, ki jim ruska stran očita spolitiziranost. Opazovalci namreč po njenem mnenju ne ocenjujejo tehničnih vidikov volilnih postopkov, ampak dajejo politične ocene, ki nemalokrat ogrožajo notranjo stabilnost države, v kateri so volitve potekale. Uradu poleg tega očitajo netranspansparentno izbiro vodij opazovalnih misij.
Rusija je predloge za reforme predstavila na vrhunskem zasedanju Ovseja konec novembra v Madridu. Med drugim je predlagala drastično krčenje opazovalnih misij in zmanjšanje števila opazovalcev z dosedanjih 450 na 50, pozvala pa je tudi k spremembam postopkov za objavo poročil opazovalnih misij. Zavzela se je namreč za to, da bi vsa poročila najprej pregledal stalni svet organizacije, za objavo pa bi bilo potrebno soglasje vseh 56 članic; tako bi Rusija dobila priložnost preprečiti objavo poročil, ki ji ne bi bila pogodu. Predlogi, ki so jih v Moskvi označili za »pametne, skromne in uravnotežene«, pa niso padli na plodna tla.
»Ali se bomo strinjali o skupnih pravilih opazovanja ali pa bodo težave na tem področju ogrozile prihodnost ODHIR znotraj Ovseja,« je bil v Madridu odločen ruski zunanji minister Lavrov. Reformo urada je za prednostno nalogo označil tudi Gruškov, ki je sicer obljubil, da bo Moskva opazovalce organizacije povabila na marčevske predsedniške volitve, da pa bo izključno sama narekovala pogoje njihovega delovanja.