Moskva – Po sobotnih opozicijskih demonstracijah na Trgu akademika Saharova je jasno, da ruski protestni val ni bil muha enodnevnica in je treba z njim računati tudi v prihodnje. Njegova glavna tarča je ruski premier Vladimir Putin, ki se namerava marca vrniti na predsedniški položaj.
V primeru Putinove vrnitve edini panevropski think tank, Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), napoveduje Rusiji gospodarsko in politično stagnacijo, zaradi katere bo še bolj zaostala za drugimi državami iz skupine gospodarstev v vzponu BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska).
Glavna ugotovitev Evropskega sveta za zunanje odnose je, da se Rusiji obeta brežnjevizacija oziroma vrnitev v čase generalnega sekretarja Leonida Brežnjeva. »V Rusiji ni več optimizma, ki je značilen za gospodarstva v vzponu. Evropska unija je zadnja štiri leta preživela v upanju, da bo odhajajoči predsednik Dmitrij Medvedjev počasi spremenil Rusijo v moderno državo. Zdaj se na predsedniški položaj vrača Putin. Kljub njegovi samozavestni retoriki je Rusija že postala ‘postbrikovska država’. Ne ubada se sicer z drastičnim padcem, ampak s stagnacijo, za katero so značilni velika korupcija, nefunkcionalna vlada in vse večje nezadovoljstvo z vladajočo elito. Brez korenitih izboljšav v načinu vodenja ne more ohraniti dinamike in perspektive rasti drugih držav BRIK,« je mogoče prebrati v poročilu.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, ki je zaradi rastočega nezadovoljstva s Putinom v zadnjem času izjemno zaposlen, je na internetni televizijski postaji Dež hitel pojasnjevati, da je bila vladavina generalnega sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva (1964–1982) izjemno pozitivna. »Veliko ljudi govori o brežnjevizaciji Putina, vendar to trdijo predvsem tisti, ki o Brežnjevu ne vedo ničesar. V zgodovini naše države ni bil negativna, ampak pozitivna figura. Ustvaril je osnove našega gospodarstva in kmetijstva.«
Alkoholizacija države
Svetlana Kononova v članku z naslovom Fantom Brežnjeva, ki ga je objavil spletni časopis Russia Profile, med štiri glavne »dosežke« vladavine Brežnjeva uvršča alkoholizacijo države, ogromen vojaški proračun, nadzor nad mediji in kuhinjsko oporečništvo.
V zadnjem obdobju njegovega vodenja je močno narasla poraba alkohola v državi, in sicer s 4,5 litra na prebivalca leta 1965 na kar 10,5 litra leta 1980, kar je bilo kar dvainpolkrat več od svetovnega povprečja. Številka ni vključevala porabe doma izdelanega alkohola, ki je znašala dodatnih od štiri do pet litrov na prebivalca. V Sovjetski zvezi je bilo po uradnih podatkih 40 milijonov alkoholikov oziroma vsak sedmi prebivalec, kar je bil tudi eden od razlogov, da je število smrti presegalo število rojstev.
Poraba alkohola in s tem povezano število smrtnih žrtev se je zmanjšalo med protialkoholno reformo zadnjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, ko je leta 2000 na oblast prišel Putin, pa je dosegla že 18 litrov na prebivalca. Zadnji popis prebivalstva, ki so ga v Rusiji predstavili kmalu po decembrskih parlamentarnih volitvah, je pokazal, da se je število prebivalcev Rusije s 147 milijonov zmanjšalo na nekaj manj kot 143 milijonov.
Virtualni kuhinjski pogovori
Kritiki so Sovjetsko zvezo imenovali kar »Zgornja Volta z raketami«, s čimer so želeli poudariti razliko med presežkom vojaške tehnike na eni strani ter revščino in vsesplošnim pomanjkanjem na drugi. Sovjetski vojaški proračun je obsegal kar četrtino bruto domačega proizvoda in sovjetske oborožene sile so bile največje tako po številu vojakov kot po velikosti vojaško-industrijskega kompleksa. Kavbojke, banane in žvečilni gumiji so bile dobrine, o katerih so povprečni državljani lahko samo sanjali.
Po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu (SIPRI) je Rusija leta 2010 za vojsko namenila več kot 40 milijard evrov, v bližnji prihodnosti pa naj bi ta številka še narasla. Omenjeni načrti so bili tudi glavni razlog za odstavitev dolgoletnega finančnega ministra Alekseja Kudrina, ki je predlogu nasprotoval in je v soboto prvič sodeloval na protestnem shodu opozicije. Številni analitiki v njem že vidijo bodočega prvega voditelja ruske opozicije.
V sodobni Rusiji so državne televizijske postaje glavno sredstvo politične propagande in so tako, kot so bile sovjetske, izpostavljene cenzuri. O opozicijskih protestih sprva sploh niso poročale, ko pa je število protestnikov postalo tako veliko, da jih ni bilo več mogoče ignorirati, so začeli objavljati poročila, v katerih zmanjšujejo število udeležencev in jih označujejo za plačance zahoda. V Sovjetski zvezi je bila propaganda predmet živahnih kuhinjskih pogovorov; ti so zdaj postali »virtualni kuhinjski pogovori«. Internet je postal gonilo opozicijskega gibanja.