Moskva – Ruska podjetja bodo imela pri sklepanju pogodb o povojni obnovi Iraka prednost, je med sredinim obiskom v Moskvi namignil iraški zunanji minister Hošjar Zevari. Rusija, ki je zainteresirana predvsem za vstop v iraški energetski sektor, kjer jo zanimajo zlasti vlaganja v naftno industrijo, bo več milijonov dolarjev vredne pogodbe sicer lahko začela podpisovati šele, ko bo Iraku odpisala 90 odstotkov dolga, kar znese približno devet milijard dolarjev. K odpisu dolga se je zavezala že kot članica Pariškega kluba, nato pa je odpis pogojevala z realizacijo nekaterih poslov v Iraku.
Od naše dopisnice
Iraški zunanji minister Hošjar Zevari se je v Moskvi srečal tudi z Agitom Alekperovim, predsednikom Lukoila, ki je skupaj s še nekaterimi ruskimi podjetji in iraškim energetskim ministrstvom leta 1997 ustanovil konzorcij za izkoriščanje največjega iraškega naftnega polja Zahodna Kurna 2, kjer je približno tri milijarde ton nafte. V tem okoli šest milijard vrednem poslu je imel Lukoil večinski, 68,5-odstotni delež, vendar je zaradi očitkov, da ne izpolnjuje določb, Sadamova vlada sodelovanje z njim konec leta 2002 razdrla. Zdaj bodo ponudbo za ta projekt obnovili, in čeprav se bo moral Lukoil za posel potegovati znova, mu v Iraku obljubljajo, da je zaradi vestnega izpolnjevanja zavez iz stare pogodbe na prednostni listi.
To da vedeti, da bodo posle pri obnovi Iraka dobili samo izbranci, in na laž postavlja izjavo Zevarija o tem, da so možnosti za vstop na iraški trg za vse enake. Med takimi izbranci bo nedvomno tudi Rusija. Če ne zaradi drugega, zato, ker so številne iraške energetske in industrijske obrate, ki jih je zdaj treba obnoviti, zgradili prav sovjetski strokovnjaki. »V številnih predelih Iraka stojijo termoelektrarne, ki smo jih pomagali zgraditi. Zdaj jih je treba posodobiti in veliko naših podjetij je pripravljenih prevzeti to nalogo. Iračani so našo ponudbo sprejeli z zanimanjem,« je po srečanju sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Pod Sadamom Huseinom cvetoči dvostranski odnosi so zadnja leta trpeli zaradi nepopustljivosti obeh strani. Rusija je namreč vztrajala, da se glede pogodb, podpisanih s Huseinom, ne bo znova dogovarjala, uradni Bagdad pa je njihovo veljavo zavračal z argumentom, da so bile sklenjene brez razpisov. V Iraku so poleg tega zavračali tudi rusko logiko, po kateri bi odpis iraškega dolga ruskim podjetjem avtomatično omogočil vstop na iraški energetski trg. Irak je v zvezi s tem vztrajal, da se je Rusija k odpisu zavezala kot članica Pariškega kluba in da jo k temu zavezuje izključno ta, Rusija pa se je maščevala tako, da je z odpisom dolga zavlačevala. A blokada v dvostranskem sodelovanju je po sredinem srečanju ruskega in iraškega ministra, kot kaže, odpravljena in ruski podjetniki si ob dobičkih, ki jim jih obeta sodelovanje z Irakom, že manejo roke.