Moskva – »Rusija bo prisiljena vojaško ukrepati, če bosta Gruzija in Ukrajina hoteli vstopiti v zvezo Nato« in »Ameriški protiraketni ščit bo postal tarča Rusije«. To sta samo dve grožnji, s katerima je Zahodu v zadnjih mesecih zažugal načelnik generalštaba ruske vojske Jurij Balujevski. Ruskim oboroženim silam je poveljeval od leta 2004, zdaj pa ga je predsednik Dmitrij Medvedjev odstavil s tega položaja. Vzrok je spor z obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom glede reforme ruske vojske.
Od naše dopisnice
»Sprejel sem predlog o imenovanju novega načelnika generalštaba ruske vojske. Predlog sem preučil in ga podpiram,« je na zasedanju v Kremlju oznanil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Odločitev o spremembi v vrhu ruske vojske ni bila presenečenje. »Balujevski se je zaradi nasprotovanja reformi ruske vojske javno spopadel z obrambnim ministrom,« je razlog odstavitve navedel vojaški analitik Pavel Felgenhauer. Prepričan je, da je Medvedjev tako dal dovoljenje za reformo ruske vojske, neposlušnim generalom pa dal jasno vedeti, da je s prevzemom predsedniških dolžnosti postal tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Ugledni moskovski vojaški analitik še poudarja, da to ni stranska posledica bitke med Medvedjevom in Putinom, ampak njuna skupna odločitev, ki je bila po njegovem sprejeta, še preden je Medvedjev postal predsednik.
Zaradi gospodarskega preporoda vse več denarja priteka tudi ruski vojski, a kaj, ko zaradi korupcije ponikne neznano kam. Najbolj tragičen dokaz za to, da je stanje v ruski vojski kljub finančnim injekcijam vse prej kot rožnato, je število samomorov med naborniki. Samo lani je ruska vojska tako izgubila 341 ljudi, skoraj cel bataljon vojakov. Samomori so predvsem posledica zloglasne dedovščine, običaja, po katerem starejši vojaki mučijo mlajše.
Balujevskega, ostrega nasprotnika predloga o prodaji vojaške lastnine in rekrutiranju civilistov za delo v vojaških ambulantah in drugih podpornih dejavnostih, bo zamenjal 58-letni general Nikolaj Jegorovič Makarov. Dolga leta je bil poveljnik vojske v Sibiriji, aprila lani pa ga je Putin imenoval za poveljnika oborožitve in s tem je postal eden od ključnih sodelavcev novega obrambnega ministra Serdjukova, ki je bil na to mesto imenovan, da bi posodobil rusko vojsko in uredil razmere v njej.
Z odhodom Balujevskega, ki bo odslej namestnik vodje vplivnega varnostnega sveta, se bo ruska retorika morda res nekoliko omilila, nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu in vstopu Gruzije in Ukrajine v Nato pa bo brez dvoma ostalo temelj ruske zunanje politike.