Ljubljana – Vprašanje, ali Slovenija podpira nove sankcije proti Rusiji, smo poslali v urad predsednika, predsedniku vlade ter na zunanje ministrstvo, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili. Nekaj izvoznikov smo vprašali, ali jim bolj škodijo ti ukrepi ali nizek tečaj rublja. Evropska unija za zdaj ne bo odpravila sankcij, ki jih je sprejela proti Rusiji zaradi Ukrajine, in tudi iz Moskve ni slišati, da bi razmišljali o odpravi protiukrepov.
Polona Frelih Ljiljana Đerić
Iz premierovega urada so sporočili, »da je z vidika Slovenije ključna enotnost EU pri reševanju ukrajinske krize ter da bo Slovenija ostala zavezana načelom in dogovorom, ki jih je sklenila v okviru mednarodnih organizacij«. Poudarili so, da ima tudi Slovenija gospodarske vezi z Rusijo, »vendar so tudi tukaj meje, ki jih postavlja spoštovanje mednarodnega prava«. Še bolj ohlapni so bili v uradu predsednika, iz katerega so sporočili, »da je predsednik izrazil slovensko zavezo suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine ter podprl ukrepe za implementacijo dogovora Minsk II. Sogovornika sta se strinjala, da je treba uporabiti vse vzvode, da se nasilje v vzhodni Ukrajini ustavi ter da se zagotovita mir in stabilnost.« Podoben je bil tudi odziv zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je ponovil, da Slovenija ostaja zavezana spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Jastrebi niso dobrodošli
V poslanski skupini Združene levice so opozorili, »da je Nulandova na evropski turneji, da bi članice EU prepričala v zaostrovanje odnosov z Rusko federacijo. V trenutku, ko se drugi sporazum iz Minska vendarle začenja uresničevati in so se spopadi v vzhodni Ukrajini umirili, bo prepričevala evropske politike, naj ohranijo in zaostrijo gospodarske sankcije proti Rusiji ter omehčajo svoja stališča do oboroževanja kijevskega režima.« Dodali so, »da se skoraj nihče ni odzval na navedbe, ki kažejo na aktivno vlogo ZDA pri nasilnem prevratu v Ukrajini in oblikovanju tako imenovane proevropske vlade«.
Rusija je že napovedala, da bo pri gospodarskem sodelovanju v prihodnje dala prednost tistim državam, ki so se »uprle pritiskom Združenih držav Amerike, za katere so sankcije samo način promocije njihovega več milijard dolarjev vrednega trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo.«
Evropski dezerterji in slovenski diplomati
Grško vodstvo je že večkrat javno izrazilo nasprotovanje sankcijam in verjetno ni naključje, da je grški premier Aleksis Cipras ravno na dan srečanja z Nulandovo naznanil, da se 8. aprila odpravlja na uradni obisk v Rusijo. Italija, kamor se Nulandova odpravlja danes, je svoje stališče jasno izrazila, ko je premier Matteo Renzi v začetku marca kot eden prvih evropskih voditeljev obiskal Moskvo, kjer se je srečal tudi s predsednikom Vladimirjem Putinom. Z njim se je februarja že srečal tudi ciprski predsednik Nicos Anastasiades, madžarski premier Viktor Orban pa ga je v domovini gostil kot eden prvih evropskih državnikov. Sankcijam nasprotuje tudi Španija, katere zunanji minister Jose Manuel Garcia - Margallo se je prejšnji teden prav tako mudil v Rusiji in izjavil, »da ni pravi čas za nove sankcije«.
Vpliv na gospodarstvo
Zaradi ukrepov, ki jih je Rusija lani sprejela kot odgovor na sankcije EU, se je za kar polovico zmanjšal izvoz evropskih agroživilskih proizvodov v Rusijo. To pomeni, da so evropski izvozniki v Rusiji lani iztržili približno pet milijard evrov manj za agroživilske proizvode kot leto prej, prizadeti pa so tudi avtoprevozniki, saj kar štiri petine sadja in zelenjave v izvoz potuje v tovornjakih hladilnikih.
Pred kratkim so tako tudi ti v Bruslju povzdignili glas in zahtevajo od evropske komisije, da sprejme ukrepe za ublažitev škode, ki so jo utrpeli, podobno, kot je, denimo, že pomagala proizvajalcem mlečnih izdelkov ter pridelovalcem sadja in zelenjave. Slovenski izvozniki agroživilskih proizvodov na ruski trg še izvažajo, a na njem iztržijo manj. Slovenski blagovni izvoz v Rusijo je lani padel na 977 milijonov evrov (z 1,18 milijarde leta 2013)
Eto in Geo udaril rubelj
Za kamniško Eto je bil glavni udarec tečaj rublja, pa čeprav pogodbe sklepajo v evrih. Zaradi padanja tečaja rublja so se njihovi proizvodi zelo podražili, zato je na ruskem trgu iztržila kar četrtino manj kot leto prej. Vendar direktorica Ete Kamnik Ksenija Jankovič Banovšek pričakuje, da se bo letos prodaja vrnila na raven iz leta 2013. Kot pravi, so se lani odločili okrepiti aktivnosti na ruskem trgu.
Tudi v oljarni Gea pravijo, da jih ruski protiukrepi proti sankcijam EU ne omejujejo pri poslovanju, pogodbe s kupci sklepajo v evrih, a tečajne razlike povzročajo dvig maloprodajnih cen, zaradi česar je količinska prodaja manjša. Kot pravi Dejan Mijošek, vodja izvoza v podjetju, je bil njihov lanski izvoz v Rusijo desetino manjši od predlanskega. V prihodnje nameravajo svojo ponudbo na ruskem trgu razširiti s še kakšnim oljem svoje blagovne znamke in tako povečati iztržek v Rusiji.
Gorenje v Rusijo brez carin
Za skupino Gorenje je Rusija med najpomembnejšimi trgi. Kot pravijo, tamkajšnjim kupcem ponujajo celotno paleto gospodinjskih aparatov, ki jih tja izvažajo iz vseh svojih tovarn, torej iz Slovenije, Češke in Srbije. Ker ima Srbija z Rusijo sklenjen prostocarinski sporazum, pa Rusi za proizvode, ki jih Gorenje proizvaja v Srbiji, pri uvozu v Rusijo ne zaračunavajo carin. A kljub temu v Gorenju letos prvič po desetletju rasti pričakujejo, da bodo v Rusiji ustvarili manjše prihodke kot preteklo leto.
Slabšanje gospodarskih razmer v Rusiji so čutili od lanskega tretjega četrtletja, ko je tudi vrednost rublja ekstremno padla. Učinke poskušajo ublažiti s terminskimi pogodbami, tečaju rublja so prilagodili cene, spremenjenim razmeram prilagajajo tudi operativne stroške, svojo ponudbo na ruskem trgu pa širijo z novimi izdelki.
Riko zadovoljen
Riko se z ruskimi partnerji dogovori za plačila v evrih ali v rubljih z evrsko klavzulo, in zato ne občuti tečajnih razlik. Ruskemu gigantu AutoVaz je lani uspešno dobavil tehnološko opremo, zdaj pa se v Riku pospešeno pripravljajo na gradnjo tekstilne tovarne za proizvodnjo specialnih tkanin za družbo Ivanovska manufaktura ter na gradnjo tovarne novih dizelskih motorjev za družbo Zvezda. Pripravljajo tudi projekt rekonstrukcije čistilne naprave v Nižnjem Novgorodu in ponudbo za visokoregalna skladišča.
Krka: petodstotni padec
Za Krko je Rusija eden ključnih trgov in hkrati njen največji posamični trg, a so lani na njem iztržili pet odstotkov manj kot predlani. Natančneje, lani so v Rusijo prodali za 282,1 milijona evrov izdelkov, vendar je bila v evrih izražena manjša vrednost prodaje posledica padca tečaja lokalne valute, medtem ko se je količinska in v ruskih rubljih izražena rast prodaje v letu 2013 nadaljevala tudi lani.
Z novim proizvodno-distribucijskim centrom Krka-Rus 2 so si še utrdili status domačega proizvajalca. Prvo fazo gradnje centra Krka-Rus 2 v vrednosti 95 milijonov evrov so končali konec leta 2013, drugo bodo v prihodnjih dveh letih, odvisno od tržnih potreb. Ko bo naložba končana, bo zmogljivost nove tovarne 1,8 milijarde tablet na leto. Zdaj v ruskih obratih proizvedejo tretjino izdelkov, ki jih prodajo na tem trgu. Proizvodnjo v Krka-Rusu bodo povečevali, tako da se bo delež izdelkov, proizvedenih v Rusiji, večal, vsekakor pa bodo tudi v prihodnje še proizvajali izdelke za ruski trg tudi v Sloveniji. »Razmere na trgu so zahtevne, zato se je za doseganje rezultatov treba še bolj potruditi. V kratkem bodo v Ruski federaciji predvidoma sprejete tudi nekatere zakonske spremembe, ki bodo povečale prednost domačih proizvajalcev, kar Krka s svojo tovarno v bližini Moskve je,« pravijo v Krkini službi za odnose z javnostjo.