Moskva– Na lestvici globalne miroljubnosti (Global Peace Index), s katero strokovnjaki Inštituta za ekonomijo in mir in sodelavci analitičnega oddelka ugledne britanske revijeThe Economistže od leta 2007 merijo miroljubnost držav, je Rusija s 131. mesta padla na 136. mesto. Vzrok je lanska vojna v Južni Osetiji, v kateri se je spopadla z Gruzijo, ki se je kljub oboroženem konfliktu odrezala nekoliko bolje in je prišla na 134. mesto.
Od naše dopisnice
Idejni oče prve svetovne študije, ki države razporeja po njihovi miroljubnosti, je avstralski poslovnež Steve Killeli, čigar prizadevanje so podprli številni ugledni ljudje, ki so za svoje prizadevanje za mir dobili Nobelovo nagrado. Med njimi sta nekdanji ameriški in finski predsednik Jimmy Carter in Marti Ahtisaari, nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan, tibetanski duhovni voditelj dalajlama, južnoafriški nadškof in aktivist proti apartheidu Desmond Tutu in humanitarna organizacija Amnesty International.
V torek so v Londonu predstavili že tretjo tovrstno študijo, ki je kombinacija ocene iz prejšnjega leta in meritve 23 parametrov, kot so število oboroženih sil, spoštovanje človekovih pravic in odnos s sosednjimi državami.
Slovenija se je kljub mejnemu sporu s Hrvaško uvrstila na odlično 9. mesto in si ga deli s Finsko. Sploh so se najbolje odrezale prav skandinavske države; Danska je na drugem, Norveška na tretjem in Islandija na četrtem mestu. Islandija, ki je lani dobila naslov najbolj miroljubne države na svetu, ga ga je tokrat morala prepustiti Novi Zelandiji.
Otok ognja, vode in ledu je na lestvici zdrsnil predvsem zaradi gospodarskega kolapsa, ki je omajal tudi politično stabilnost. Killeli sodi, da je globalna miroljubnost letos nekoliko upadla prav zaradi gospodarske krize, saj sta se zaradi nje okrepili politična in socialna nestabilnost. »Miroljubnost države neposredno vpliva na razvitost gospodarstva, privablja investicije in vpliva na rast porabe,« je poudaril na tiskovni konferenci v torek.