Snažna, čeprav se utaplja v smeteh Ruska prestolnica tuje obiskovalce praviloma preseneti s svojo čistočo. Zanjo poskrbi na tisoče neutrudnih pometačev in smetarjev, ki v objemu noči odstranjujejo goro odpadkov, ki jih čez dan odvržejo ekološko ne preveč ozaveščeni Moskovčani. V nočnih urah se skozi množico povsod parkiranih vozil prebija tudi na desetine smetarskih tovornjakov, s katerih kot grozdi visijo delavci iz vzhodnih ruskih republik in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze....
Snažna, čeprav se utaplja v smeteh
Ruska prestolnica tuje obiskovalce praviloma preseneti s svojo čistočo. Zanjo poskrbi na tisoče neutrudnih pometačev in smetarjev, ki v objemu noči odstranjujejo goro odpadkov, ki jih čez dan odvržejo ekološko ne preveč ozaveščeni Moskovčani. V nočnih urah se skozi množico povsod parkiranih vozil prebija tudi na desetine smetarskih tovornjakov, s katerih kot grozdi visijo delavci iz vzhodnih ruskih republik in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze. Ti noč za nočjo praznijo vedno prepolne kontejnerje in odstranjuje včasih kar na pločnike odvržene črne vrečke.
Štirinajst milijonov prebivalcev Moskve je lani ustvarilo okoli 24 milijonov ton smeti, številka pa vsako leto narase za okoli 3 do 4 odstotke. Doslej. Zaradi vedno bolj zahodnjaškega načina življenja, ki s sabo prinaša tudi velike količine odvečne embalaže, na drugi strani pa hitre rasti industrije, bo v naslednjih letih brez dvoma prišlo do še bolj skokovite rasti.
V okolici Moskve je dvajset odlagališč, kamor odvažajo smeti. Vsa po vrsti se že približujejo koncu zmogljivosti in so slabo urejena. Na večini od njih smeti namreč preprosto zakopljejo, skupaj z njimi pa tudi številne strupene snovi, kot so kadmij, živo srebro, odpadna olja in podobno. Ves ta strup nato pronica v zemljo in se nato v že kar pregovorno sumljivi »pitni« vodi, vrne nazaj v domove in organizme Moskovčanov.
Ker v prostrani Rusiji prostor ni problem, se kot prva rešitev ponuja odvoz odpadkov v bolj oddaljene kraje. To bi močno povečalo stroške, zaradi česar se s to rešitvijo strinja le slabih 30 odstotkov prebivalcev. Trenutno moskovska gospodinjstva, ki za ruske razmere sodijo med premožnejša, za odvoz odpadkov plačujejo približno 30 rubljev ali manj kot evro na mesec, kar je precej manj kot za to plačujejo bilo kje.
S pomočjo tujih svetovalcev je Moskva v zadnjih letih že dobila nekaj sodobnih sežigalnic, med njimi tudi takih, ki sproščeno toploto uporabljajo za proizvodnjo električne energije. Na žalost jih je za dokončno rešitev perečega problema veliko premalo. Da bi se v najbolj gosto poseljeni regiji v državi povsem znebili smeti, bi morali namreč po ocenah strokovnjakov do leta 2010 zgraditi najmanj 70 novih odlagališč. Predvidoma jih bodo uspeli komaj 20.
Druga, na tujem že preizkušena rešitev, je seveda večja stopnja recikliranja, kjer Rusija prav tako močno zaostaja. Doslej je bilo premalo storjenega zlasti pri ozaveščanju meščanov, od katerih jih velika večina sploh še ni slišala za razvrščanje odpadkov. Tudi za tisto najosnovnejše ne, ko te je sram v smeti odnesti star papir. Toda bistvo problema je spet povezano z mestno upravo: če boste v Moskvi želeli najti poseben smetnjak, kamor bi odvrgli izrabljene baterijske vložke, star papir ali aluminijasto embalažo, se boste morali precej potruditi. V središču mesta v ta namen stoji le okoli 2000 posebnih zbiralnikov. Še več, če jih že uspete najti, boste kmalu ugotovili, da jih ležerni Moskovčani – ko v običajnih posodah za smeti zmanjka prostora – ponavadi napolnijo kar z običajno mešanico gospodinjskih odpadkov.
Za zdaj najbolj učinkovito službo za recikliranje tako predstavljajo moskovski brezdomci, ki zlasti v boljših mestnih četrtih že v ranem jutru dežurajo ob smetnjakih. Ko gospodinje prinesejo smeti, tako izbirajo prvi.