V ruski eksklavi Kaliningrad so bili konec tedna največji protivladni protesti po izbruhu gospodarske krize, na katerih se je po ocenah organizatorjev zbralo 12.000 ljudi, po oceni oblasti pa sedem tisoč. Obsodili so naraščanje osnovnih življenjskih stroškov in brezposelnosti, kar je posledica gospodarske krize, zaradi katere so v Rusiji lani prvič doživeli skoraj osemodstotni padec gospodarstva. Cena je visoka, ker ruske oblasti v času kopičenja petrodolarjev niso izpeljale reform in diverzificirale gospodarstva, ki je povsem odvisno od energentov....
V ruski eksklavi Kaliningrad so bili konec tedna največji protivladni protesti po izbruhu gospodarske krize, na katerih se je po ocenah organizatorjev zbralo 12.000 ljudi, po oceni oblasti pa sedem tisoč. Obsodili so naraščanje osnovnih življenjskih stroškov in brezposelnosti, kar je posledica gospodarske krize, zaradi katere so v Rusiji lani prvič doživeli skoraj osemodstotni padec gospodarstva. Cena je visoka, ker ruske oblasti v času kopičenja petrodolarjev niso izpeljale reform in diverzificirale gospodarstva, ki je povsem odvisno od energentov. Zaradi visokih cen nafte je Rusija še pred dobrim letom doživljala gospodarski razcvet in demonstracije tolikšnih razsežnosti so bile nepredstavljive.
Zdaj množice že izražajo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov med globalno finančno krizo, slišati pa je tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, ki prihajajo predvsem iz ust aktivistov opozicijskega gibanja Solidarnost. Ti že več let računajo, da bodo na krilih vsesplošnega nezadovoljstva prišli na svoj račun in dosegli spremembo oblasti v Rusiji.
V najbolj evropskem ruskem mestu so protestirali, ker se zavedajo, da imajo tam največ možnosti za uspeh. Pri tem je opaziti tudi precej simbolike, saj je Kaliningrad zelo blizu Gdanska, kjer je bilo rojeno poljsko gibanje Solidarnost. Nevarnosti se zaveda tudi uradna Moskva, ki je tja nemudoma poslala svojo delegacijo, da bi ugotovila dejanske vzroke vsesplošnega nezadovoljstva.
Lahko bi rekli, da se je Solidarnost odločila za podobne metode, s kakršnimi so se na oblast povzpeli boljševiki. Uspešno so izkoristili napake začasne vlade in jo zrušili s pomočjo nezadovoljnih delavskih množic. Na strani revolucionarjev je bila takrat tudi vojska, ki je zdaj iz zgodbe seveda izključena. Zaradi številnih škandalov, ki v zadnjem času pretresajo rusko policijo, ni povsem nemogoče, da se bo množicam prej ali slej pridružila vsaj policija.
Zdaj so trdno na strani oblasti, in na nedeljskih opozicijskih shodih v Moskvi in Sankt Peterburgu, za katera oblasti niso dale dovoljenja, so priprli več kot sto demonstrantov. S podobnimi prizori se v Moskvi srečujemo že več kot pol leta, in to vsakega 31. dne v mesecu, ko opozicija opozarja na kršitve 31. člena ruske ustave, ki omogoča svobodo zbiranja in združevanja. Postopek je iz meseca v mesec enak: Trg zmage v središču mesta že zgodaj zjutraj preplavi na stotine pripadnikov specialne policije Omon, ki pozno zvečer priprejo peščico nasprotnikov vladajočega režima.
Aretacije vselej naletijo na velik medijski odziv in ostre obsodbe mednarodne skupnosti, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj ruske oblasti shoda kratko malo ne dovolijo. Gre zgolj za prestiž ali pa se vendarle bojijo, da bi duh ušel iz steklenice? To se je nemara že zgodilo. Ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti o opozicijskih protestih doslej praviloma ni poročala, a se je to spremenilo, ko so na enem od protestov priprli njihovega fotografa. Če bi njihov zgled posnemale še državne televizije, ki so popolna vladna trobila in v Rusiji glavni vir informacij, bi premier Putin kaj lahko zdrsnil s prestola najbolj priljubljenega ruskega politika, kamor ga uvrščajo javnomnenjske ankete.
V času gospodarskega razcveta je bilo lahko vzdrževati »upravljano demokracijo«; kaj se bo iz nje izcimilo v gospodarski krizi, pa je vprašanje. Veliko je odvisno od tega, kako bo ravnala opozicija, ki je bila doslej maloštevilna in povsem razdrobljena, na nedeljskih demonstracijah pa je prvič strnila vrste. V razmerah »demokracije suverena« se na oblast ne more povzpeti na volitvah, zato ji verjetno ne preostane drugega kot revolucija.