Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek v spremstvu notranjega in obrambnega ministra ter načelnika FSB obiskal enoto ruske vojske v Dagestanu. Ta največja ruska republika na severnem Kavkazu je trenutno tudi ena najbolj nemirnih točk Ruske federacije. Nasilje je tam neločljivo povezano z bojem za neodvisnost v sosednji Čečeniji, kjer je Putin z ostrim vojaškim obračunom leta 2000 začel prvi predsedniški mandat. Putina je pot zanesla prav na čečensko mejo, v vas Botlih, kjer je obiskal sedež gorske motorizirane brigade. Sestal se je tudi z lokalnimi oblastmi in se zavzel za čim hitrejši socialni razvoj povsem obubožane republike.
Od naše dopisnice
Dagestan poleg napol vojnih razmer, ubijanja in ugrabitev pestijo tudi brezposelnost, pomanjkanje in vsakodnevne redukcije električne energije, zaradi česar večina prebivalstva to zimo trepeta od mraza. Med njimi je tudi medicinska sestra Kadižat iz Mahačkale. »Vrnite nam luč. Ta mesec sem za sveče porabila že vso svojo plačo,« se je hudovala prezebla domačinka. To je bila ena redkih priložnosti, da je lahko o svojih problemih potarnala, ko se je v njenih krajih mudil najvišji ruski predstavnik. Večina obubožanih prebivalcev Dagestana in drugi republik nemirnega severnega Kavkaza se sicer zaveda, da visokih ruskih predstavnikov k njim v goste najverjetneje ne bo vsaj do naslednjih volitev.
Prav v času Putinovega obiska so ruske vojaške enote v gorah na jugu republike nadaljevale operacijo iskanja štirih gverilcev, ki so se – potem ko so ranili dva policista – vkopali v tamkajšnjih gozdovih. Posnetke vojakov, ki jim pri iskanju v zasneženih gozdovih pomagajo tudi vojaški helikopterji, so seveda predvajale vse ruske televizijske postaje.
V Dagestan in Ingušetijo so v preteklosti zaradi soseščine s Čečenijo pogosto vdirale oborožene skupine upornikov. Eden večjih tovrstnih vdorov se je zgodil leta 1999, ko so uporniki napadli in zavzeli številne obmejne vasi. Na celotnem severnem Kavkazu so razglasili neodvisno islamsko državo in okupatorju, to je proruskim oblastem, napovedali vojno. Ruska vojska je požar gasila z obsežnimi operacijami čiščenja terena, s čimer je dosegla zgolj to, da se je nekdaj zmerno islamsko prebivalstvo začelo radikalizirati. Številni uporniki se tako ne bojujejo več »le« za neodvisnost, ampak za uničenje imperija nevernikov, kakor imenujejo Rusijo.
In takšen je pravzaprav dagestanski in inguški vsakdanjik, ki ga morajo prebivalci teh pozabljenih republik preživeti z nekaj dolarji na dan. Osem let bogatenja z nafto in naraščanje standarda ruskega prebivalstva se namreč teh krajev ni dotaknilo, kar utegne biti za Putinovega naslednika Dmitrija Medevedjeva velika težava pri pridobivanju volilnih glasov na marčevskih predsedniških volitvah. A Moskve to ne skrbi preveč. Čeprav je v Ingušetiji lani več kot polovica prebivalstva podpisala peticijo za neudeležbo na decembrskih parlamentarnih volitvah, je namreč uradna številka o udeležbi volivcev znašala kar 99 odstotka glasov. Večina je seveda šla Putinovi Enotni Rusiji.
V Nazranu, glavnem mestu Ingušetije, so zadnji nemiri izbruhnili prejšnji mesec, ko je skupina, oborožena s palicami in molotovkami, divjala po glavnem mestnem trgu. Oblasti so omejile gibanje, zaprle spletno stran največje opozicijske stranke in razglasile mesto za protiteroristično območje. »Prepozno, naše gibanje je nemogoče zaustaviti,« je ostal neomajen udeleženec demonstracij, 25-letni Magomed.
Nič bolje ni v Čečeniji, ki je po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova še vedno prenevarna, da bi vstop tja dovolili tujim novinarjem. »Kljub velikim spremembam v Čečeniji in na celotnem severnem Kavkazu, je tam še vedno veliko takih, ki želijo stran zgodovine obrniti nazaj. Ne bo jim uspelo, lahko pa povzročijo veliko škode,« je na novinarsko vprašanje pojasnil Lavrov in dodal, da pot v Čečenijo ni varna brez oboroženih varnostnikov.