Atene– Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Atenah skupaj z grškim in bolgarskim premierom Kostasom Karamanlisom in Sergejem Staniševom podpisal sporazum o gradnji 280-kilometrskega naftovoda, ki bo povezal pristanišči Burgas ob Črnem morju in Aleksandropolis v Egejskem morju. Rusija, Grčija in Bolgarija so se o gradnji 700 milijonov evrov vrednega energetskega projekta dogovarjale »dolgih« petnajst let, sprva zaradi omahljivosti Rusije, ki ni bila prepričana o njegovi ekonomski koristi, nato pa zaradi nesoglasij glede gradnje naftovoda, tranzitnih pristojbin in lastništva nad terminali.
Zdi se, kot da se zaradi petnajstletnega zastoja vsem mudi. Podpisniki tristranske pogodbe so v Atenah v en glas zagotavljali, da bo po ceveh balkanskega naftovoda, ki ga bodo začeli graditi prihodnje leto, nafta zagotovo stekla že leta 2011. Na leto je bodo po teh ceveh v jugovzhodno Evropo spravili od 35 do 50 milijonov ton, ruske naftne družbe pa jo načrpajo v Kaspijskem bazenu. Projekt bo v večinski, 51-odstotni lasti konzorcija treh ruskih energetskih družb, Transnefta, Rosnefta in Gazproma, preostalo pa si bodo razdelila grška in bolgarska podjetja.
Dogovarjanje je zares steklo šele v zadnjem letu, in sicer zaradi naraščanja cen nafte, predvsem pa konkurence, ki jo je Rusija dobila z lanskim odprtjem naftovoda Baku–Tbilisi–Cejhan. Prav v tem naftovodu, po katerem države Kaspijskega bazena do Sredozemlja dostavljajo svoje naftne in plinske zaloge, namreč Evropska unija vidi svojo priložnost za zmanjšanje odvisnosti od ruske nafte.
»Koraka, ki smo ga naredili danes, ne narekujejo le interesi naših držav, temveč globalnega gospodarstva. Gre za pomemben prispevek h globalnemu energetskemu razvoju, ki bo omogočil diverzifikacijo transportnih poti,« je poskušal rusko željo po ohranitvi nadzora nad evropskim energetskim trgom omiliti ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je glede projekta celo osebno pogajal.
Naftovod bo omogočil »elegantno dobavo« ruske nafte do terminalov v Sredozemskem morju, ki so jo morali do zdaj s tankerji prevažati skozi ozki in izjemno prometni ožini Bospor in Dardanele. A naftovod bo ta »ozka grla« le nekoliko razbremenil, je tiste, ki si od njega obetajo razredčenje gostega morskega prometa in posledično manj za okolje uničujočih tankerskih nesreč, razočaral generalni sekretar grškega ministrstva za razvoj Nikos Stefanou. Ta je prepričan, da bosta ožini, skozi kateri na leto pripeljejo 143 milijonov ton nafte, ostali glavni transportni žili.