Moskva – Opolnoči v noči na sredo je začel veljati ruski moratorij na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi, ki omejuje število tankov, bojnih letal in težkega topništva, predvideva pa tudi vzajemni inšpekcijski nadzor med državami in sodelovanje v okviru vojaških vaj. Po trditvah načelnika generalštaba ruske vojske Jurija Balujevskega Rusija ni mogla ravnati drugače, saj je zveza Nato presegla s sporazumom dovoljeno količino orožja, in sicer 6000 tankov, 10.000 oklepnikov, 5000 kosov topniškega orožja in 1500 vojaških letal. Poleg tega po njegovih besedah baltske države, ki sporazuma niso niti podpisale, ostajajo nekakšne »sive cone«.
Od naše dopisnice
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da za zdaj na mejah ne nameravajo okrepiti svojih enot, da pa bodo to storili, takoj ko bo potrebno. Hkrati so dali vedeti, da so pripravljeni suspenz preklicati, če bodo dopolnjeni sporazum iz leta 1999 ratificirale vse članice Nata. Podpisale so ga že vse, z izjemo baltske trojke in Slovenije. »Sporazum je bil za rusko vojsko vedno trn v peti, saj so inšpekcije vedno razumeli kot obliko zahodnega vohunjenja,« je rusko potezo komentiral neodvisni vojaški analitik Pavel Felgenhauer, ki je prepričan, da je sporazum mrtev. Dodal je, da v ruski vojski že razmišljajo tudi o umiku iz pogodbe o nadzoru oborožitve iz zračnega prostora (Open Skies Treaty).
Kako resna je Moskva glede moratorija, bo znano že v petek, ko je sklican letni sestanek Rusije in zveze Nato, na katerem bi morali izmenjati informacije o enotah in orožju v Evropi. Po mnenju poznavalcev Moskva tega ne bo storila. »Popolnoma jasno je, da Rusija ne bo izmenjala informacij in dovolila inšpekcijskega nadzora. Kar še ni jasno, je, ali se bo odločila za premik orožja na način, ki bo za druge države pomenil grožnjo,« ugotavlja neimenovani ameriški diplomat.
Zvezo Nato bolj kot premiki ruskih enot in orožja na meje baltskih držav skrbi morebitna krepitev ruske vojaške moči na severnem Kavkazu. Še posebno zaradi ruske grožnje s priznanjem separatističnih gruzinskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Takšnega razpleta se bojijo tudi gruzinske oblasti, ki so Zahod zato že zaprosile za pomoč.
Sporazum sta Nato in nekdanja varšavska zveza podpisala leta 1990 in ga zaradi spremenjenih razmer v Evropi dopolnila čez devet let. Zahodne podpisnice zavračajo njegovo ratifikacijo, dokler Rusija ne umakne vojske iz Gruzije in Moldavije, Rusija, ki je sporazum poleg Ukrajine, Belorusije in Kazahstana tudi edina ratificirala, pa je od njega odstopila zaradi Natove ekspanzije na rusko dvorišče.